12. dan – kanjon Verdon

Zjutraj smo si nastavili budilko ob sedmih, ki smo jo seveda utišali za pol ure. Pa saj smo na dopustu. V dveh urah in pol smo vse pospravili in stlačili v avto, uspešno prestali čistilno kontrolo in se počasi odpravili iz kampa, kjer smo za osem noči s privatno kopalnico in kuhinjo pustili 510€. Ajde, lani smo za ta čas porabili 4 krat manj evrov, tak da se vse enkrat obrne.

Ko se mi premikamo, se premikamo počasi. Plan je bil prevoziti slabih 100km do kanjona, tam si malo ogledati to ogromno luknjo, najti kamp in potem se nahitro okopat v jezeru Saint Croix na koncu kanjona in se še s pedolinom zapeljat iz jezera v kanjon. No skoraj vse nam je uspelo. Pedolino bomo mogoče vozili v soboto zjutraj ali pa kdaj drugič v kakšnem drugem jezeru ali morju. No, časa za pedolino nam je zmanjkalo, ker smo posti lačni. Pa smo Deanovič-Serdti šli v francosko gostilno sredi luštne vasice sredi ničesa.

Po dobrem tednu v Franciji, smo prvič šli jest ven, v pravo gostilno. Pa smo se fajn najedli. Sicer nisem vedel kaj sem naročil, razen tega, da je plateu de jour, pa smo na koncu vse pojedli. Maladva sta enfant plateu in s solato in sladico in kavo plačali 44 €. Kar dobro za tri porcije hrane, z vodo in sokom.

Ja, kanjon Verdon smo doživeli po severni cesti. V Sublime point smo se ustavili in šli do reke si malo namočit noge. Nato je peš pot, vodila za ovinek in seveda smo šli pogledat kaj je za tem ovinkom. Bil je predor, pa smo šli vanj in po dolgem času hoje v trdi temi, katero smo rezali s snopom lučke s telefona prišli na drugi strani ven. In potem nazaj.

Nazaj v vroč avto, cesta je vigujala, mi po njej in prišli smo do izliva reke v jezero Saint Croix.

Spimo v kampu La Source, ob jezeru. V malem šotoru so moje dragocenosti, jaz pa minotaver pred vrati šotora, na kamp pojstli prekrito z mrežo proti komarjem. Seveda smo se pred spanjem še skopali v jezeru.

Jutri gremo mogoče s pedolinotom po jezeru do kanjona, potem malo po Provansi gledat sivkina polja, potem se pa premakniti nazaj na morje. Dvomim, da bomo vse to izpeljali, če ne bo šlo, pa bomo pedolino vozili po plaži Saint Tropea. Tak za tri dni bomo nekje ob morju, potem pa počasi proti domu.

Ne bomo naredili kroga okoli Alp, ampak bomo se bolj držali južnega dela tega mladega gorovja. Tudi Tour de France bo na vrsti kdaj drugič in v isti sapi odpiram nabor za prijave za kdaj drugič.

Pozdrav izpod mreže ob poslušanju škržatovega nokturna prihajajoči polni luni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja