Open post

Nazaj v Anglijo

Po sprehodu iz hostla na prelazu Penny-y-pass do dveh jezer pod najvišjim vrhom Anglije in Walesa (Snowdon, po valižansko pa sem sam prebral nekakor tako: wadafak), ki seže 1085 metrov visoko. Vreme hvalabogu ni bilo primerno za obisk vrha, saj bi drugače gnjavil da gremo malo gor.

Na poti proti Angliji smo se ustavili tudi na kosilu v gostni, ki je obratovala že pred 700 leti in so se pri njej okrepčali takšni heroji, kot je ta Glyndwr (vsi tam imajo temu podobno ime seveda z obveznim pravilom, da v besedi ne sme imeti samoglasnikov).

Na meji med Anglijo in Walesom smo na brzino obiskali grad Whittington

To je to, v soboto ob dveh letimo proti Italiji in potem v Slovenijo domov in malo počivat.

Open post

Wales in Snowdonia

Severni Wales je del, kjer je narodna zavest valižanov največja. So kelti, z rahlimi obdobji samostojnosti so že 800 let pod angleži. Angleži so za utrditev okupacije zgradili kar nekaj gradov in kakšnega smo si ga od zunaj tudi ogledali. Recimo v Conwy. Ne bom pisal v valščini, ker ne bi znal napisati. No pa bi lahko skopiral, samo potem vi ne bi znali prebrati. Tak da…

No v Conwy smo si ogledali tudi najmanjšo hišo v Veliki britaniji. Slika pove dovolj, in ja, bile so ideje s strani Ane, da bi pa lahko imeli takšno hišo.

Od znotraj nimamo pametnih slik, ker nimamo super širokokotnega objektiva. Je pa zanimivo, da je nazadnje (pred cca 50-timi leti) v njej živel človek, ki je bil moje višine.

Ja najmanjša hiša in nato najdaljše ime vasi. To pa bom skopiral :

Llanfair­pwllgwyngyll­gogery­chwyrn­drobwll­llan­tysilio­gogo­goch v prevodu pomeni neko vas med cerkvijo svete marije in vrelcem cerkve svete cicilije pri rdeči jami. Več seveda na wiki

No ko smo že pri teh superlativih, lahko omenim, da smo se kasneje dvignili na prelaz Penny-y-pass v Snowdoniji, kjer smo tudi prespali v hostlu. Prelaz je na višini 350 metrov. Ja ne manjka nobena enka ali dvojka pri izmerjeni višini. Ja, tudi pokrajina in vreme se čudita glede tega podatka, saj ko se malo ozreš naokoli, te ob mrzlem drizlu preseneti visokogorska pokrajina. V lepem vremenu zna pa biti tu zelo lepo.

Open post

Safari park

Uf, še dobro da je bil lev za ograjo. Zakaj? Ker nosorogi niso bili!

Pa nadaljujmo, še dobro da nam ni nosorog preluknjal gume. Zakaj? Ker nam je pošrenfal štoštango oz. odbijač.

Še dobro, da se za to malo prasko na avtu obremenjujem. No vsi skupaj: Zakaj? Zato, ker je avto rentan.

Še dobro, da bo jutri dež. No, pa še zadnjič: Zakaj? Ker se praksa ob vrnitvi avta ne bo vidla. Se bo pa kdaj kasneje. Bomo že, saj je zavarovan 🙂 sicer ne vem, kaj naj kasneje zapišem v poročilu. Recimo: da je na videz ogromen in strašen velikan, z velikim nosom hotel po vseh štirih čez cesto, in da sem mu dal prednost in da ga je ob tem ta njegov izrazito špicasti nos zasrbel in se je potem malo počohal po odbijaču…

Drugače pa lep park, razne živali pomešane med avti, npr. opice z brisalci v gobcih na vozečih avtih. Ne v ta sektor se nismo zapeljali, kar se je kasneje pokazalo kot pravilno, saj smo za ograjo opazovali, da so se opice res izživljale nad brisalci. Kasneje na parkirišču smo opazili, da so na haubah tudi izločale iztrebke, zapisano še po domače, srale so po haubi.

Open post

Nikoli ne boš hodil sam

… pet minut pred koncem tekme s stadiona Anfield. In se je vstalo še kakšnih sto, dvesto navijačev redsov in začeli skupni pohod proti izhodom. In me je prijelo in s par posamezniki začel buuu, naenkrat je celoten vijolčni del začel bujat. Eni redsi so se vsedli eni nadaljevali pohod v duhu njihove himne. In niso vidli še tretjega gola.

Res je, nasprotnik je bil Maribor, palček v očeh navijačev, prva tekma sedem nula, vse že vnaprej rešeno tudi na drugi tekmi. Kop, ta najbolj navijaški del Anfielda je samo trikrat poskočil iz stoje položaja, petkrat naredil aahhhh in na koncu zaploskal.

Na koncu je vtis naredil le začetek tekme, s pesmijo ynwa, ko začnejo s pomočjo zvočnikov, nadaljujejo in končajo pa res tako, da se ti naježi. Res, to sem hotel doživeti in sem. Hvala maribor, družina itd…

Open post

Malo po mestu

Kot je na naših potovanjih stalna praksa, je tudi tokrat en izmed članov zbolel. V Budimpešti je mene kuhalo, po Franciji Luko. Tokrat je ponovno nasrkal ta najmlajši mož. Eh ga mi fantje malo seremo.

Sva šla z Ano malo po mestu, zdaj me je zamenjala Mojca, tako da bo vsaj en otrok dobil polno porcijo mesta.

Par dopoldanskih utrinkov v slikah

Open post

Osvajanje Anglije

Priprave so bile uspešne, akcija se je sprožila ob osmih v LJ, kjer se nas je sedem (spet ta sedmica) stlačila s kufri vred v avto. Prevoz do Trevisa potekal v spremstvu tovornjakov, kot ponavadi.

Parking, letališče, dvojno preverjanje pristanih in odletenih letal…

Končno pred letalom, gremo gor, na sever, nad oblake…

Po dveh urah opazovanja zahodne Evrope z višine si sredi Anglije izborimo češko Škodo fabio, novo a z nam obratno zmontiranim volanom in šaltheblom. Ma je po par rondojih in na glas izrečenih “avti prihajajo v rondo z desne” vse počasi dobivalo smisel.

A v Liverpool smo prišli prej kot jutrišnji mariborski glavni akterji, ker jim je baje nagajalo letalo. Jutri jim bo nekdo drug, a bodo imeli večtisočno pomoč, saj kogarkoli, ki ni bil danes v službi in sem ga ogovoril, je bil slovenec, vijolčn po krvi. Puno nas je, fsepofsod smo, jutri bo res vijolčni dan, pa rezultat bo kak bo…

Open post

Liga prvakof

Tretjič v ligi prvakov in tokrat gremo na Anfield. To je to, bi rekel vsak navijač. Doživeti Anfield. Doživeti Anfield ob spodbujanju svojega kluba pa je to TO.

Torej gremo, letalo iz Trevisa, 4 nočitve rezervirane, dresi spakirani, dežniki tudi. 🙂

Slika pa je seveda iz Ljudskega vrta, z ene izmed tekem v kvalifikacijah za ligo prvakov.

O Anfieldu pa piše več na wikipediji - https://en.wikipedia.org/wiki/Anfield

O FC Liverpool pa več na : https://sl.wikipedia.org/wiki/Liverpool_F.C.

YNWA - You Never Walk Alone

Open post

12. dan – kanjon Verdon

Zjutraj smo si nastavili budilko ob sedmih, ki smo jo seveda utišali za pol ure. Pa saj smo na dopustu. V dveh urah in pol smo vse pospravili in stlačili v avto, uspešno prestali čistilno kontrolo in se počasi odpravili iz kampa, kjer smo za osem noči s privatno kopalnico in kuhinjo pustili 510€. Ajde, lani smo za ta čas porabili 4 krat manj evrov, tak da se vse enkrat obrne.

Ko se mi premikamo, se premikamo počasi. Plan je bil prevoziti slabih 100km do kanjona, tam si malo ogledati to ogromno luknjo, najti kamp in potem se nahitro okopat v jezeru Saint Croix na koncu kanjona in se še s pedolinom zapeljat iz jezera v kanjon. No skoraj vse nam je uspelo. Pedolino bomo mogoče vozili v soboto zjutraj ali pa kdaj drugič v kakšnem drugem jezeru ali morju. No, časa za pedolino nam je zmanjkalo, ker smo posti lačni. Pa smo Deanovič-Serdti šli v francosko gostilno sredi luštne vasice sredi ničesa.

Po dobrem tednu v Franciji, smo prvič šli jest ven, v pravo gostilno. Pa smo se fajn najedli. Sicer nisem vedel kaj sem naročil, razen tega, da je plateu de jour, pa smo na koncu vse pojedli. Maladva sta enfant plateu in s solato in sladico in kavo plačali 44 €. Kar dobro za tri porcije hrane, z vodo in sokom.

Ja, kanjon Verdon smo doživeli po severni cesti. V Sublime point smo se ustavili in šli do reke si malo namočit noge. Nato je peš pot, vodila za ovinek in seveda smo šli pogledat kaj je za tem ovinkom. Bil je predor, pa smo šli vanj in po dolgem času hoje v trdi temi, katero smo rezali s snopom lučke s telefona prišli na drugi strani ven. In potem nazaj.

Nazaj v vroč avto, cesta je vigujala, mi po njej in prišli smo do izliva reke v jezero Saint Croix.

Spimo v kampu La Source, ob jezeru. V malem šotoru so moje dragocenosti, jaz pa minotaver pred vrati šotora, na kamp pojstli prekrito z mrežo proti komarjem. Seveda smo se pred spanjem še skopali v jezeru.

Jutri gremo mogoče s pedolinotom po jezeru do kanjona, potem malo po Provansi gledat sivkina polja, potem se pa premakniti nazaj na morje. Dvomim, da bomo vse to izpeljali, če ne bo šlo, pa bomo pedolino vozili po plaži Saint Tropea. Tak za tri dni bomo nekje ob morju, potem pa počasi proti domu.

Ne bomo naredili kroga okoli Alp, ampak bomo se bolj držali južnega dela tega mladega gorovja. Tudi Tour de France bo na vrsti kdaj drugič in v isti sapi odpiram nabor za prijave za kdaj drugič.

Pozdrav izpod mreže ob poslušanju škržatovega nokturna prihajajoči polni luni.

Open post

Zato je 8. dan, Bog ustvaril …

  • …rock , poje Pero in vem, da ima prav, saj bo ravno danes nekaj mojih prijateljev doživelo eno izmed iteracij tega božanskega ustvarjanja v Pragi na koncertu Guns’n Roses. RockOn!!!
  • … pir, pravimo piropivci. No, medtem ko prijatelji pijejo veliko češko pivo in hebe se jim za vse živo, jaz tu, v Franciji, trpim celinsko-morske užitke v kombinaciji z mediteransko bizarnostjo malih, 0,25 dcl pivskih flašk. Sam pogosto in zelo rad govorim: ne nosi mi malega, prinesi mi vel’ki pir, ker če ne bom mogel celega spit, ga bom pač pustil. No, evo karme, včeraj v gigantski trgovini, kjer so cene še vedno za tretjino višje kot pri nas in je treba paziti na budget, kupim pač najcenejše pivo. In to je bilo v paketu 24 flašk po 0,25 dcl. Torej, ne mali pir, ampak pol-pir. Kaj češ, sem pa zato kupil dva paketa. Tak za ziher, mene ne bo noben hebal s pirom 🙂

3. … plaže. In to lepe, mivkaste, z malo sence. Sicer tu ne vem, kaj je imel v mislih, razen tega, da si je vzel po nedelji še en dan počitka. In to ne od žene, ampak od otrok, ki mu jih je podarila ta-ista žena. Ja, ženske, spodaj lahko komentirate kolikor želite. Administrator ne bo brisal vaših politično, rasno, gensko, spolno in ovulacijsko nastrojenih komentarjev. Hvala za vaš čas, da mi razjasnite pomen sedmega in osmega dne. Sic.

Počitek na plaži Saint Aygulf

4. … delo. Verjetno je Bog že v prejšnjih dneh razmišljal o delu in ga tudi ustvaril oz. naredil. Težko verjamem, da delo paše v kontekst tega prispevka, saj se ga avtor že nasplošno brani, kaj šele v času dopusta. Podmladek seveda ni tega mnenja, in se je lotil porihtati mivkasto gradbišče.

Zaključna dela v gradbeništvu

Torej osmi dan je za nami, preživeli smo ga delno v supermarketu, kamor smo šli napolniti našo shrambo in hladilnik v zameno za praznenje naše denarnice, in namakanju naših teles v morju, ker smo v supermarketu pozabili kupiti sol. Tako smo posolili naš osmi dan potovanja. Še vedno sem na dieti brez popra. Še sam ne vem zakaj, a kot vse diete bo verjetno tudi ta prikazala rezultat, da se da brez biločesa, a na koncu nema svrhe.

Kot zanimiv dodatek k osmemu dnevu, bi dodal še prigodo, morda basen o recimo osmem grehu: Očitno je za naše polnjenje zalih izvedel tudi neznani nočni obiskovalec, ki pa se je zanimivo,  lotil le starih odvrženih stvari v košu za reciklirane odpadke. Ker izhajamo iz družine z obilico prebranimi kriminalnimi romani, smo kot osumljence za nočni pohod med odpadki osumili volka, lisico, divjega merjasca ali kot zadnjega in najmanj verjetnega storilca, psa belgijske družine, ki se je izmuznil glavi družine, katera kampira zraven nas v kampu. Nocoj bomo čuvali naš kamp in to v izmenah. Najprej vsi, potem nobeden. Mislim, da bo taktika delovala, saj bomo s tem presenetili vsiljivca in ne bo vedel, kdaj izbrati najprimernejši trenutek za brskanje po smeteh.

Pa prijeten deveti in naslednji n-ti dan. Aurva

Posts navigation

1 2 3 4 5 6 7
Scroll to top