Open post

Nazaj v Anglijo

Po sprehodu iz hostla na prelazu Penny-y-pass do dveh jezer pod najvišjim vrhom Anglije in Walesa (Snowdon, po valižansko pa sem sam prebral nekakor tako: wadafak), ki seže 1085 metrov visoko. Vreme hvalabogu ni bilo primerno za obisk vrha, saj bi drugače gnjavil da gremo malo gor.

Na poti proti Angliji smo se ustavili tudi na kosilu v gostni, ki je obratovala že pred 700 leti in so se pri njej okrepčali takšni heroji, kot je ta Glyndwr (vsi tam imajo temu podobno ime seveda z obveznim pravilom, da v besedi ne sme imeti samoglasnikov).

Na meji med Anglijo in Walesom smo na brzino obiskali grad Whittington

To je to, v soboto ob dveh letimo proti Italiji in potem v Slovenijo domov in malo počivat.

Open post

Osvajanje Anglije

Priprave so bile uspešne, akcija se je sprožila ob osmih v LJ, kjer se nas je sedem (spet ta sedmica) stlačila s kufri vred v avto. Prevoz do Trevisa potekal v spremstvu tovornjakov, kot ponavadi.

Parking, letališče, dvojno preverjanje pristanih in odletenih letal…

Končno pred letalom, gremo gor, na sever, nad oblake…

Po dveh urah opazovanja zahodne Evrope z višine si sredi Anglije izborimo češko Škodo fabio, novo a z nam obratno zmontiranim volanom in šaltheblom. Ma je po par rondojih in na glas izrečenih “avti prihajajo v rondo z desne” vse počasi dobivalo smisel.

A v Liverpool smo prišli prej kot jutrišnji mariborski glavni akterji, ker jim je baje nagajalo letalo. Jutri jim bo nekdo drug, a bodo imeli večtisočno pomoč, saj kogarkoli, ki ni bil danes v službi in sem ga ogovoril, je bil slovenec, vijolčn po krvi. Puno nas je, fsepofsod smo, jutri bo res vijolčni dan, pa rezultat bo kak bo…

Scroll to top