Open post

Zaključek naše poti

Doma smo že dober teden in je prav, da našo zgodbo oz.blog zaključim ter dodam še nekaj lepih slik.
Zaključek: Potovali smo po štirih državah, 20 dni, naredili 2900 km in zapravili cca.1500-1600 eur. Spali smo v štirih kampih, v dveh apartmajih, eni hiški in enem hotelu.
Imeli smo se fajn, doživeli mnogo dogodivščin in ustvarili mnogo lepih spominov. Balkan je zakon in se bomo še definitivno vrnili.

Bosno si bomo zapomnili po najboljših čevapčičih in mnogih mošejah ter minaretih, ki kličejo k molitvi.

 

 

 

 

 

Črna gora nas je najbolj presenetila, neskončni pašniki, lepota gora in mivkaste plaže.
IMG_0046

IMG_0054

 

 

Albanija je najbolj divja dežela od vseh držav našega potovanja. Ljudje prijazni, hrana odlična in dolge plaže, na katerih si skorajda sam.
IMG_9695_Fotor

IMG_9985_Fotor

IMG_9930

IMG_0009

IMG_9483

Hrvaška je stara znanka. Bolj južneje greš, lepša je.
IMG_0132_Fotor

IMG_0127

IMG_0121

IMG_0177

Open post

Bog ve keri dan – Pelješac in Korčula

V četrtek smo se iz Dubrovnika zapeljali na Pelješac, v kamp Ponta, ki bi se lahko imenoval terasaste sence s pogledom na Korčulo in goro na Pelješcu. Tu smo najprej v morski vodi oprali glavno orodje za objavo na spletu, nato smo ga nastavili, da se osuši na močnem dalmatinskem soncu, nato pa smo ga dali v riž, da dobimo pravo telefonsko rižoto. Rezultat našega kulinaričnega podviga še čakamo, saj v nam je v petek bila prva briga kopanje na skritih turkiznih plažah zahodne Korčule.

Na povabilo tete Deje in strica Mirana, smo se jima pridružili na ekskurziji s čolnom od Brne do Proizda. Ob dveh že naprej določenih ciljih turkiznih plaž, smo se presenetili in pogostili še s tretjo. Bila je očem turkizno všečna in željam skokom s čolna neukrotljiva. V glavnem lepo in fajn :).

Spanje v kampu, tokrat preizkusamo taktično postavitev 3-1, kar pomeni, da trije naključno žrebani spijo v šotoru, jaz, Emil, pa spim zunaj na viseči mreži, na svežem zraku na 3 metrih nadomrske višine in pol metra nadtalne. Taktika je delovala, potrebno nam je še nekaj uigravanja in mogoče kakšna prijateljska tekma…

Danes bi naj bila sobota, torej danes je plan za še en družinski obisk, torej gremo v živalski vrt :). Nene, gremo k babici Vidi in dediju Stanku, ki pa se nahajata na Murterju. Da se malo prikupim tašči, kar je vedno prav storiti, bom zapisal: Najboljše pa za smo pustili za konec potovanja.

Slike bodo objavljene, ko in če bo rižota fertik 🙂 Ali pa bo manj zmogljivo orodje številka 2 zmogla dodati še kakšno sliko k zgornjemu tekstu, polnem škratov.

Open post

18.dan-od Ulcinja do Dubrovnika

Po zajtrku v hotelu smo pomahali Ulcinju in začeli pot ob črnogorski rivieri. Peljali smo se po Jadranski magistrali, ustavili pri Sv.Štefanu na sladoledu, nekje pri Ristanu v Boki Kotorski smo imeli kosilo, na cilju v Dubrovniku pa večerjo. Na meji nismo nič čakali, v bistvu smo pri vseh mejnih prehodih še kar dobro skozi prišli, še največ smo čakali na albansko-črnogorski meji, ko smo vstopali v Črno goro (cca. 30 min).
Trenutno smo nameščeni v apartmaju v Dubrovniku, ki smo ga rezervirali preko airbnb-ja. Zvečer smo šli do starega grada, se sprehodili po Stradunu in privoščili sladoled.

 

Open post

17.dan – Ulcinj

Upam, da bo tokrat šlo objavit tale post, ker nagaja tale aplikacija, če ne aplikacija pa WiFi.

V Ulcinju smo preživeli celi včerajšnji dan. Je luštno malo mestece z utrdbo, s številnimi tavernicami, stojnicami… Ni da ni. Smo pa imeli smolo včeraj, ker so praznovali Bajram, ki je za muslimane največji praznik in zaradi praznika ni vozila nobena taxi ladjica do Velike plaže. Zato smo se morali peljati z avtom do te največje mivkaste plaže. Na plaži sta Ana in Luka zelo uživala, seveda zaradi mivke. Zvečer smo še malo raziskali utrdbo in obvezno šli na sladkorno peno.

 

 

 

IMG_20160705_151304

 

 

 

Open post

16.dan – Premik v Črno goro

Noč v kampu Paemer je bila težka. Predvsem za Emila, ki sta ga vročina in sopara zdelovala. Pa nobenega vetra ponoči, mi pa štirje v enem malem šotoru. Ampak smo preživeli. Zjutraj sta Luka in Ana nabrala veliko školjk. In ko sta v nekem trenutku šla malo predaleč stran od plaže, sem ju šla iskat. Šli smo mimo ribičev, ki so se vračali iz ribolova in nas je prijazen ribič ustavil ter pokazal ribo z dolgim kljunom. Mi smo jo z zanimanjem “pobožali”, nakar mi jo začne tiščat v roke. Jaz ga debelo pogledam, rečem po angleško”what?!”, seveda ne govori angleško, mi nekaj momlja v albanščini, seveda ga nič ne razumem, ribo vzamem v roke in se ribič obrne pa gre. Še zadnji trenutek se uspem zahvalit. Pa smo si privoščili zajtrk, ali kot se angleško reče “brunch”, mešanica med zajtrkom in kosilom.wp-1467666842711.jpg

wp-1467666872967.jpg

Riba je bila odlična. Takrat še nismo vedeli, kaj je to za ribe bilo, no stric Google je rekel, da je to morska igla. Ana in predvsem Luka sta jo z veseljem jedla.
Okrog 11:30 smo potem končno spakirali in krenili na pot. Pot do Ulcinja je bila dobra, brez nekih posebnosti, niti ene konjske vprege nismo videli, smo pa videli 3000 Mercedesov (Emilove besede), pa par albanskih norcev, ki prehitevajo v škarjice.
V Ulcinju spimo v hotelu za 60 eur/noč s pol penzionom. Tu bomo dali 120 eur za dve nočitvi, medtem ko smo v kampu Kranea za 10 nočitev dali 150 eur. Ampak pustimo se malo razvajati.
Lep pozdrav iz Črne gore.

Open post

15.dan- Kamp Paemer

Tole objavo nalagam z enodnevno zamudo, ker sem imela težave z internetno povezavo v kampu Paemer.

Poslovili smo se od kampa Kranea in krenili na pot proti kampu Paemer, ki leži južno od Dureša. Pot je potekala preko prelaza Llagori, kjer smo se na vrhu ustavili in posneli lepe slike s prelepim razgledom.

image

Veličasten razgled

 

Med delanjem selfija nas je skoraj odpihnilo.

Na vrhu prelaza smo se tudi ustavili in pojedli kosilo na prijetnih 27 stopinjah.
Vožnja je bila tipična albanska. Tokrat smo vedeli, kaj lahko pričakujemo na cesti, zato nas prečkanje avtoceste, kolesarji na avtocesti, oslovska ali konjska vprega, prodajalka pečene koruze dobesedno na cesti niso presenetili, no mogoče tisti moški z zajcem v rokah na sredini avtoceste. Pa misliš, da si že vse videl, pa te še vedno nekdo preseneti. Mene je tisti moški, skrit pod senco mostu z iztegnjenimi rokami,v katerih je držal in prodajal mrtvega zajca, res presenetil.
Zvečer smo prispeli v kamp Paemer. Kamp je zanimiv in malce divji. Dobili smo prostor za šotor v prvi vrsti, tik pri morju. Plaža je mivkasta in zelo zelo daleč moraš it, da prideš do globokega. Ana in Luka sta šla takoj na delo in sta se “zakopala” v delanje gradov in drugih blatnih zadev.

 

Plaža in v ozadju naš mali šotorček.
Na plaži smo bili vse do sončnega zahoda.

image

Open post

14.dan- Zadnji dan v kampu Kranea

Danes smo se pa že začeli pakirat za pot nazaj proti severu. Veliko smo plavali, malo se potapljali in uživali v zadnjem dnevu na plaži Livadhi.

image

Še malo pa bomo rekli bye bye camp Kranea. Danes so postavili na drog še slovensko zastavo, na sliki skrajno desno.

 

En dan smo ugotavljali, da nas je na razdalji 200m plaže 4 družine oz.cca 15 ljudi. Vedno smo imeli prvo vrsto pri morju in zastonj ležalnike in senčnik.

image

Privoščili smo si še zadnjo večerjo. Luka in Ana sta spet ribo maznila, jaz sem albanske čufte, Emil pa ogromno porcijo školjk. Mmm…

image

Za na konec pa tekma. Brez nogometa pač ne gre.
Naslednje javljanje bo jutri iz kampa Paemer. Čaka nas nekje 3,5h vožnje in en velik prelaz. Počasi se daleč pride.

Open post

13.dan- Počivanje in načrtovanje poti nazaj

Danes smo spet preživeli dan na “naši” plaži. Vreme je bilo prav kičasto, ravno prav vroče, mirno morje, rahel vetrič, pa še knjiga v roki in to je to. No zadnji del, ni trajal dolgo, ker smo morali udarit tri runde uno in tri runde črnega Petra, vmes smo se nagnetli ob mrtvi ribi moreni, ki jo je morje naplavilo. Ta riba je pa res grda, pa še strupena je. Se je pa Luka danes res sprostil v morju in veliko plaval. Ana pa se je večkrat potopila v vodo. Saj me sploh ne preseneča, vedno ko se končuje naš dopust, v tem primeru, ko bomo počasi krenili proti severu, se mala dva sprostita.
Ja, danes sva z Emilom naredila načrt potovanja proti domu. Jutri je naš zadnji dan v kampu, v nedeljo se začnemo pomikati proti severu.
Naš plan pomikanja:
Nedelja: kamp Paemer blizu Dureša (Albanija, Jadransko morje; tu, kjer smo zdaj, je Jonsko morje)
Ponedeljek in torek: kamp Safari v Ulcinju (Črna gora)
Sreda: Dubrovnik, Hrvaška (prespimo v apartmaju)
Četrtek in petek: Pelješac (dobimo se z Miranom in Dejo-Emilovo sestro, verjetno bomo najeli kakšen apartma ali pa bomo šli v kamp)
Sobota: Murter (dobimo se z babi Vido in dedijem, ki bosta ravno takrat na Murterju)
Nedelja: Slovenija 😞.

Naš zadnji teden dopusta bo v glavnem zelo pester.

Pa še utrinki današnjega dne:

 

 

 

Vse slike, ki jih objavljamo, so posnete z mobitelom, zato do včasih nejasne.

Lep pozdrav v Slovenijo.

Posts navigation

1 2 3 4
Scroll to top