Open post

14.dan- Zadnji dan v kampu Kranea

Danes smo se pa že začeli pakirat za pot nazaj proti severu. Veliko smo plavali, malo se potapljali in uživali v zadnjem dnevu na plaži Livadhi.

image

Še malo pa bomo rekli bye bye camp Kranea. Danes so postavili na drog še slovensko zastavo, na sliki skrajno desno.

 

En dan smo ugotavljali, da nas je na razdalji 200m plaže 4 družine oz.cca 15 ljudi. Vedno smo imeli prvo vrsto pri morju in zastonj ležalnike in senčnik.

image

Privoščili smo si še zadnjo večerjo. Luka in Ana sta spet ribo maznila, jaz sem albanske čufte, Emil pa ogromno porcijo školjk. Mmm…

image

Za na konec pa tekma. Brez nogometa pač ne gre.
Naslednje javljanje bo jutri iz kampa Paemer. Čaka nas nekje 3,5h vožnje in en velik prelaz. Počasi se daleč pride.

Open post

13.dan- Počivanje in načrtovanje poti nazaj

Danes smo spet preživeli dan na “naši” plaži. Vreme je bilo prav kičasto, ravno prav vroče, mirno morje, rahel vetrič, pa še knjiga v roki in to je to. No zadnji del, ni trajal dolgo, ker smo morali udarit tri runde uno in tri runde črnega Petra, vmes smo se nagnetli ob mrtvi ribi moreni, ki jo je morje naplavilo. Ta riba je pa res grda, pa še strupena je. Se je pa Luka danes res sprostil v morju in veliko plaval. Ana pa se je večkrat potopila v vodo. Saj me sploh ne preseneča, vedno ko se končuje naš dopust, v tem primeru, ko bomo počasi krenili proti severu, se mala dva sprostita.
Ja, danes sva z Emilom naredila načrt potovanja proti domu. Jutri je naš zadnji dan v kampu, v nedeljo se začnemo pomikati proti severu.
Naš plan pomikanja:
Nedelja: kamp Paemer blizu Dureša (Albanija, Jadransko morje; tu, kjer smo zdaj, je Jonsko morje)
Ponedeljek in torek: kamp Safari v Ulcinju (Črna gora)
Sreda: Dubrovnik, Hrvaška (prespimo v apartmaju)
Četrtek in petek: Pelješac (dobimo se z Miranom in Dejo-Emilovo sestro, verjetno bomo najeli kakšen apartma ali pa bomo šli v kamp)
Sobota: Murter (dobimo se z babi Vido in dedijem, ki bosta ravno takrat na Murterju)
Nedelja: Slovenija 😞.

Naš zadnji teden dopusta bo v glavnem zelo pester.

Pa še utrinki današnjega dne:

 

 

 

Vse slike, ki jih objavljamo, so posnete z mobitelom, zato do včasih nejasne.

Lep pozdrav v Slovenijo.

Open post

12.dan- plaža Jalla

Danes smo se odpravili na sosednjo plažo Jalla. Podobna plaža, kot tale naša Livadhi, le da je mogoče malo bolj turistična oz.bolj popularna za mlade in njihove žure. Seveda smo morali najeti pedolinoja in malo raziskat zalivček. Bilo je luštno. Na kosilo smo šli v eno gostilnico, kjer je cela družina kuhala. Mlad fant je stregel, foter je na žaru pekel lignje, mati je bila zadolžena za testenine. Jedli smo namreč rižoto z morskimi sadeži, to je Luko mazal ko velki, špagete z omako in dva velika lignja pečena na žaru. Res se trudijo Albanci in so zelo prijazni in ustrežljivi. Edino kar me najbolj moti je, da občasno v morju priplava umazanija in takrat se res vidi, da slabo skrbijo za okolje. Plavajo polivinil vrečke, plastenke… Ampak hvala bogu le občasno. Tudi ob cesti je ogromno smeti. Če bodo te smeti porihtali in še naprej vlagali v turizem, potem imajo lepo prihodnost v turizmu. Ker imajo ogromno mlade populacije, torej delovne sile ne manjka.

image

Jalla plaža in Ana

image

Tole je ta umazanija, ki jo občasno vidimo v morju.

image

Še pogled na Jallo Beach iz ceste.

Danes zvečer smo imeli žurko oz.čago v kampu. Lastnik Denis (baje mu je Denis ime, jaz si itak ne zapomnim imena) je praznoval 43.roj.dan in nas je vse v kampu pogostil. Res se je izkazal. Spekli so jagenjčka, zraven ponudili tatziki omako, grške solate, kruh, na koncu še sladico-neki puding. Pilo se je in jedlo… Po večerji smo imeli še mini ognjemet.

image

Lastnik Denis reže jagenjčka.

image

Ne more nehat jesti.

image

Ko človek ne jezi se igrajo Slovenka Ana, Italijanka Ana in Albanka Juliana. 😃

Open post

11.dan- Naš utrinek iz plaže

Danes je bil čisto miren dan, brez posebnosti. Kamp se je na pol izpraznil, ker morajo nekateri v ponedeljek v službo (to velja bolj za Slovence, ki so odšli), ostali pa potujejo naprej. Na spodnjem posnetku je naš utrinek iz plaže. Zadnja dva dni je kar lepo veter pihal in imamo zato že dva dni valove, pa tudi voda se je čisto zmešala in je malo hladnejša. Na posnetku so ti valovi, moja glava med temi valovi in dva mala pamža, ki pridno jesta melono.

Open post

Ni se nam dalo kuhat

image

To je bilo moje (Mojca) kosilo. Špageti s školjkami.

image

Tole sta mala dva jedla. Zelo rada imata ribo. To skoraj edino poleg pomfrija jesta.

image

Tole pa je Emilovo kosilo. Polnjena paprika in polnjen paradižnik.
Vse skupaj s pijačo (2 pivi in ena velika voda) je stalo 2900 lekov (cca 21 eur).

In potem se še mimo pripelje “potujoča tržnica”. Kupili smo si lubenico za sladico.

image

Open post

10.dan- dan za deskanje

Danes je bil najbolj vetrovni dan do zdaj na tej naši plaži, idealen za deskanje. No, bolj za poskus deskanja z otroško desko. Ampak je bilo zanimivo. Emi je itak prevelik in pretežki za to otroško desko, jaz sem se pa malo igrala z valovi. Tudi Ana je uživala na valovih. Ta naš adrenalinski otrok se ne prestraši ničesar, no, razen žužkov. Še zdaj, ko to pišem, in ležim v šotoru imam občutek, da me valovi nosijo oz.zibajo. Luka je bil danes prvič konkretno v vodi. Dopoldan, ko še ni bilo valov, je lepo plaval.
Razmišljamo, da bi jutri šli pogledat na sosednjo plažo. Čeprav so tu v okolici povsod enake plaže (beli kamenčki), bi šli vseeno pogledat, da menjamo malo okolje.
Počasi razmišljava, kako bomo načrtovali pot nazaj. Če bi šli prej od tu in se za nekaj časa ustavili v Črni gori ali pa na Hrvaškem v bližini Dubrovnika ali pa Pelješaca. A kdo ve, so tam dobre plaže, po možnosti peščene ali mivkaste, za otroke? Vsak predlog je dobrodošel. Malo naju odbijajo hrvaške cene, tu trenutno bivamo za 12 eur na nočitev in marsikateri hrvaški kamp bi se lahko skril pred tem, ker je res lep in čist. Bomo videli…
Že celo jutro poskušam naložiti post, pa je zelo slaba povezava. Upam, da zdaj rata.

image

Ni mu lahko…

image

Naša plaža

 

Sestrica in bratec

 

Afnanje

Open post

9.dan- Žužkofobija

Trenutno se spopadamo s pravo žužkofobijo. Začela se je že na travniku v Žabljaku med nabiranjem rožic. Takrat je krizo preživljal Luka. Kobilice, pikapolonice, mravljice, čebelice so bile naenkrat za našega mestnega fantiča preveč. Tokrat pa se borimo s fobijo mediteranskih žuželk, natančneje z ogromnimi hrošči, kobilicami v xxl velikosti, nadležnimi muhami, tu pa tam je kakšen komar…Tak je to, ko mestni ljudje, predvsem otroci, pridejo ven iz betona v naravo.

image

image

Dva primerka žuželk, ki nam nista preveč všeč.

image

Čuvaj nad vhodom v šotor

image

Pa še naša deskarka, začela je z albanskimi valovi, morda še kdaj zajaha havajske 😠
Medtem mornar Luka daje kurs proti novim dogodivščinam.

Trenutno v kampu med cca 20 prostori Slovenci zasedamo 3! Razmerje zasedenih prostorov je približno cirka recimo čez prst takšno:
Nemci: 8
Avstrijci: 4
Slovenci: 3
Švicarji: 2
Čehi: 1
Albanci:1
Nizozemci:1
Poljaki:1
Finci:1

Posts navigation

1 2