Open post

3.dan- Pisa, Vožnja do Albenge (Ligurija)

Včeraj smo se poslovili od Toskane in naše baze Agriturisma Colleoli. Z apartmajem smo bili zelo zadovoljni, bil je čist, velik in zelo podeželski. Punce na recepciji so bili prijazne.

Najprej smo mislili, da smo prišli v neko “jogo skupnost”. Namreč, ko smo prispeli in se na recepciji prijavljali, smo videli en kup mladih žensk na glavah obrnjenih. Kasneje smo izvedeli, da te punce delajo izpit za jogo vaditeljico. In potem pridejo glasni Deanoviči in zmotijo njihov om. 😀 Ne, saj ni bilo tako hudo. Je pa bil ta kmečki turizem tudi za otroke, ker so imeli otroško igralnico, igrišče in otroški bazen. Mala dva sta uživala v bazenu, midva pa v miru (kolikor se je pač dalo ob občasnem tožarjenju in kričanju). Lepo je bilo v Toskani.

Igralnica

Aja, glede vožnje po Toskani, ko smo šli do San Gimignana in Volterre. To ni glih za otroke, ker jima je bila največja atrakcija, ko smo se peljali mimo zaporov, velikosti našega Doba.

Pa še to. Ana ugotavlja, da so tu v Italiji ženske manjše rasti oz.kot ona pravi, da so velike kot ona.

Pot do Pise in naprej do Albenge je bila kar pestra. Občasni nalivi in nevihte so nas redno spremljali, ampak na srečo nič hujšega. Še najbolj smo tekli pred vetrom v Pisi, kjer so naenkrat začeli padati  kozarci iz miz in v zrak letet marele. V Pisi je bila klasika, gneča ljudi iz celega sveta. Videli smo ta stolp, res visi.

 

Ja, tudi to pozo smo morali poskusit.

Pot smo nadaljevali so Albenge, tu smo šli zvečer na večerjo in si res privoščili pravo italijansko kuhinjo. Vse je bilo zelo okusno.

Načrt za naprej je takšen: smer Francija. Peljali se bomo po cesti Grande Corniche oz.cesta klifov, ki je baje zelo lepa za vožnjo. Videli bomo Cannes, Monako, kjer se bo Emil prelevil v Formula 1 dirkača. Baje pozna progo na pamet. Bomo videli. Videli bomo še Nico in potem naprej do naše baze za en teden kamp Domaine de Bergerie.

Lep pozdrav v Slovenijo.

 

 

 

Open post

2.dan- Vožnja po Toskani, San Gimignano in Volterra

Eno hitro javljanje. Wifi ni glih super tukaj, pa še k nevihti se pripravlja. Sicer je naš tretji dan, ampak slike so od včeraj.

Naš apartma in masterchef v gatah

Včeraj popoldne smo naredili eno krožno pot Colleioli-San Gimignano-Volterra-Colleioli.

Pogled proti San Gimignano
Pogled proti Volterri
Čarovnica na delu 😀

Danes krenemo proti zahodu, najprej Pisa, nato skok v morje in na koncu Albenga, kjer prespimo.

 

Open post

Počitek na toskanski način

No, pa smo prispeli, da se po dokaj nenaporni poti odpočijemo. Ob tem se poraja vprašanje, zakaj sploh potujemo nekam daleč, da bi tam počivali od utrujenosti od prepotovane razdalje. Zakaj ne bi ostali doma in sploh ne bi rabili počivati, saj nismo nikamor potovali. Aja, pa saj to delamo vsak dan. Da zaključim še nezaključeno misel: na pot gremo zato, da bi bili utrujeni od poti. Analogno na prejšnji aksiom, pa si bom kot javni uslužbenec drznil zapisati: doma ostanemo zato, da bi si želeli biti utrujeni od prihajajoče poti.

Nastanjeni smo v Agriturismo Fattoria Di Colleoli. Zdaj ta Agriturismo ima sicer res eno kravo, a je ta žal nepremična in plastična. Imajo pa tudi dosti oljk, stolov za sedet in tudi takih za na pol sedet oziroma ležat, dosti ležalnikov in kar nekaj senc, kamor lahko te premičnine postaviš. Torej imajo vse potrebno za poležavat in tega smo se tudi najprej lotili. Tu se moram pohvalit, da nama z Mojco to kar gre.

Imajo pa na veliko veselje Ane in Luke tudi bazen. In to takšen, ki ima del za otroke s skritim prehodom oz. se bom bolj doživeto izrazil, s skritim preplovom povezan z delom, kjer je voda malo globlja. Na tem mestu pronto informacioni per tutti Babi: max globina je 160 cm in ja, nenehno paziva na tamaladva. Kot dokazno gradivo prilagam spodnji slikovni material:

Čofotanje

In še nadzorni položaj matere v reševalni opravi brez vidnega obroča

Obsijana s soncem

No to je to, kot ste vajeni, je po koncu informiranja vedno na vrsti vreme. Včeraj je bilo vroče, tam do 36 stopinj, ponoči je bilo znosno, a brez vetriča, zjutraj pa je grmelo in za pet minut celo deževalo. Obeti: vreme bo, sonce bo sijalo do njegovega zahoda, nato bo na presenečenje vseh slepih večurno obdobje brez sonca, tako da takrat ne bomo potrebovali sončnih pokrival in zaščitne kreme, ampak pokrival in krem proti komarjem.

Open post

Toskana – Mugello pit stop

Tako, pa smo začeli naše malo potovanje. Za začetek najprej malo po apeninih, nato ob ligurskem morju do Azurnega in potem verjetno še polizat kakšen ledenik v Alpah in nato nazaj domov.

Glede prenočišč je prišlo do ene ugodne spremembe. Pa tu, kot je v naši navadi, ne gre za finančno ugodnost, temveč za ugodnost v smislu udobja. Spremenili smo lokacijo in turistično kategorijo tretje nočitve. Namesto kampiranja smo rezervirali apartma. Spali bomo blizu mesta Albenga, nekje na polovici med Genovo in ita-fra mejo.

No pa povrsti, tako kot so “hiše v trsti”!

Kot naslov pove, ima vsaka pot kakšen postanek. No mi smo imeli postanek in to malo daljši kot so to ponavadi pit-stopi na dirkah na bližnjem dirkališču v Mugellu. Pa mi smo tankali sebe in ne dirkalnik, pa menjavali nismo gum ampak plavalne tehnike ob namakanju v topli vodi toskanskega jezera. Ime jezera je Lago di Bilancino, torej jaz bi to prevedel v jezero MalaBilanca.

Ana in Luka sta neumorno skušala ujeti vsaj eno izmed stotih radovednih rib, a jima žal ni uspelo. Za razliko od mene, ki pa mi je uspelo ujeti utrinek našega mini piknika. Mimogrede, Vida, nekaj nas je ob teh trenutkih polnih ust, vleklo k tebi in tvojemu nedeljskemu praznovanju rojstnega dneva.

Scroll to top