Kategorija: ZDA

Zdaj že pišem iz LJ in to je zadnja objava s tega bloga, tak da ste rešeni “spama”.

V ponedeljek sva zadnji dan preživela v deževnem vremenu: motala se okoli prodajalne mobilnih telefonov, jedla čevape, šla v New Jersey na NBA tekmo. Juhu. NBA tekma za konec, pa še domači so zmagali.

GSM-a nisva kupila, ker mi je bil prodajalec in trgovina bolj taka, sumljiva (imam tak odnos do autohendlerjev ,gsmhendlerjev in pchendlerjev). Cene pri tem mutibariču so dokaj ugodne, niso pa ne vem kaj. Pri pravih prodajalcih pa ni večje razlike glede tistih telefonov, ki so brez vezave in našimi evropskimi.

Čevapi v NY so dobri, niso pa kot pri Hađiji. S kelnarco smo se pogovarjali v srbo-hrvaškem in angleškem jeziku. Na angleščino nam je avtomatsko preskakovalo. Ob čevapih s kajmakom in karlovačkem smo poslušali Bajago in Bijelo dugme. Kot doma :). Sicer pa lepinja ni bila taka kot pri nas, malo kompaktnejša, čevapi pa se niso tako topili v ustih. Pir pa je bil pol literski in hladen, pa natočil sem si ga lahko v nam znan krigl.

NBA je pač NBA, magari igra zadnje uvrščeno moštvo New Jersey proti San Antoniu. Proti NJ sva se peljala z vlakom iz Penn station do prve postaje v Jerseyu, od koder pa so nas vozili s posebnimi avtobusi do cca 10 km oddaljene dvorane IZOD. Karti vredni 40 $ sva kupila  za 20 $/osebo, tako da nisva imela najslabših mest, najboljših pa še manj. 🙂 Dvorana je bila polna špank in špansko govorečih in fast food jedečih ljudi. Španci? Ginobili-argentinec ni igral, je pa pri domačih Netsih igral en Lopez, vendar je bil Američan. Igral je Duncan, Parkerja pa tudi ni bilo. Privoščila sva si kokice in vodo, za to plačala velikih 8 dolarjev, za prav tako sem pa prišparal, ker nisem pil piva. DRAGO!!! Vsi pa so nekaj jedli in pili. Zaslužijo več od hrane kot pa od vstopnic in dresov.

Pot nazaj domov se je začela in končala nevihtno. Od hostla do prvega busa naju je lepo prepihalo in namočilo. Let je bil prestavljen za samo 50 minut, tak da ni bilo panike. Pojedel sem tri persene, ki človeka nič ne trofijo, če ne spije kakega pira gor. Sicer v NY nisem tega upošteval, sem pa potem v Atlanti. 🙂 Je pa ta pilot na Airtran letalu (NY-ATL) na koncu nekaj šajtral in pristal tak tak. Let proti Nemčiji je bil kratek samo 9 ur in pol. Gledal sem dva filma ( eden je bil Avatar, drugega pa sem mislil izbrati Ben Hura, pa ga žal niso imeli; časa sem imel na pretek:) ). Prvi del poti sva že poznala, ker smo leteli spet proti NY, vendar ga nismo videli, ker je bilo slabo vreme. Kar pomeni, da smo se nekaj časa vozili kot po makadamu. V glavnem nisem polil nobenega piva. 🙂  Tudi nigerijskega ne. 🙂 Carinski pregled v Muenchnu je potekal pod nadzorom mladega carinskega uslužbenca in dveh pubecov, ki sta bila verjetno na dijaški praksi ( na službeni izkaznici jima je sicer pisalo Besucher), ki so se zapičili v vrečko polno najinih umazanih gat in zoknov a niso našli razen smrada nič. Torej nobenega dreka nisva uvozila iz ZDA.  En šnel ogled po Muenchnu, pa na vlak, kjer namesto spanca pogovor s tremi američani in eno hrvaško nemko. Prava klapa. 🙂 Midva sva bila prevajalca iz hrvaške nemščine oz nemške hrvaščine v angleščino in obratno. V kupeju sem več angleško govoril, kot pa v dveh tednih naročanja hrane, opravičevanja ker sem komu zaprl pot in vpraševanja kje je wc ali po njihovem počivalna soba. Ko sva se ob pol osmih vlegla, se je zunaj začela nevihta, ki pa naju ni motila in ne zmočila.

Sumara: Mojca je shujšala kilo pa pol (baje je na slikah videti debelejša), jaz dve kili. Morebitni vzroki:

• jaz sem se pobril in postrigo. Mojčinih tovrstnih (ne)aktivnosti ne bom tu objavljal-možen ogled v živo :). Pod strogim nadzorom, seveda.
• hodila sva več jot jedla, ker nisva jedla ko sva hodila
• vaga ne kaže prav
• đank fud v kombinaciji z normalno hrano in dolgimi sprehodi pripomore k hujšanju

Navdih za to pisanje sem dobil od družine Bračko iz Slovenske Bistrice  ( http://brackotinapotovanju.si/ ). Ta družina mi tudi da vedeti, da so potovanja možna tudi ko bomo družina.

Hvala da ste naju brali in upam, da še kdaj.

Mojca in Emil[googleMap name=”Dom v Lj” width=”400″ height=”400″ mousewheel=”false” zoompancontrol=”false” directions_to=”false”]Triglavska ulica 13, Ljublanja[/googleMap]

Evo, pa tudi ta dan mora prit. Danes pa v New Yorku dežuje. Zadnji dan bova izkoristila za ogled NBA tekme, če nama bo ratalo. Morava prit v New Jersey, ki pa je kot Kuba, težko dostopen. En mostek pa dva tunelčka gresta na ono stran, medtem ko na Bronx, Brooklyn in Queens vodijo vsaj 5 mostov. Ampak ker je New Jersey pač druga zvezna država, je malo težje dostopen. Šla bova tudi v Bronx (uuu, črnska četrt) si pogledat stadium jenkijev.

Moram še omenit, da sva se zadnjič, mislim, da je bila sobota zvečer, znašla v prizoru kot iz filma. Policaji so tu v Harlemu aretirali tukajšnjo mularijo. Midva sva pa hotela skočit po pivo. 🙂  Sva se hitro obrnila in šla nazaj v hostel.

Včeraj sva bila v dveh muzejih, muzej moderne umetnosti in Madame Tusseauds. Oba sta bila bolj tak tak, sem od slednjega pričakovala več, glede na to, da te fajn pokasirajo (66 dolarjev za oba ob 10 dolarjev popusta). Sva pa bila v ful velki knjigarni in ugotovila, da imajo ful poceni knjige.

Zdaj glih zajtrkujeva v hostlu. Vsak dan spiva vsaj do 10.ure, tak da nama bo težko privajat se na evropski čas. Ugotavljava, da sva prestara za hostle. Vroče vode ni, ko bi se rad stuširal, je pa pač poceni in za mlade, ki jih je tu dosti (predvsem Nemcev).

Mama Vida in mama Marija pripravita šunko in jajčka, ker že komaj čakam na domačo hrano (Emil je zadovoljen s tukajšnjo hrano).

Lep pozdrav vsem.

Zdravo!

Pozdrav iz  novega hostla. Ni ravno nov, prej star, je pa nov za naju. Spala sva v sobi za 8, no Mojca ni kaj dosti spala. Preganjale so jo slike napol nagih spečih cimrov. 🙂 Sami mladi žrebci.

Vidiva, da ste prestavili uro. Tako je zdaj spet 6 ur razlike med nami. V soboto sva bila v pristanišču, kjer so se verjetno izkrcali vsi ti njujorčani. Potem sva se peljala skozi chinatown in malo kupovala. juhu.

Zvečer sva pa si pogledala new york z višine, z rockefellerjevega centra. Super mesto. Mrzlo pa ko na babnem polju. Na enem zaslonu je pisalo nič stopinj celzija. Brrr. Pa še veter.

Malo že pogrešava dom, pa čeprav je to Ljubljana. 🙂

Danes še greva v dva muzeja (optimistični načrt). To sta muzej ena in muzej dva. 🙂  Vse kar je bilo v kupljenem paketu vstopnic bova porabila, tak da sva kar pridna.

Ajd lepo se imejte v pomladi, sem videl napoved: prinašava deževno in mrzlo vreme. Tukaj je do zdaj deževalo le takrat, ko sva čakala na letališču, tako da imava srečo. Trikrat se bom potrkal po lesu, čelinki.

Pun kufer imava vsega-dobesedno.Kufre imava pune, da že vse ven gleda. Mama Vida pripravi Stankoja, da bo popravljal zadrgo. 🙂 Upam, da bo zdržala (mama Vida namreč).

Tak odločitev je padla. Ostajava v tej vasici. Rezervirala sva si skorajda sosednji hostel tu v Harlemu. Zadnje tri dni bova preživela še vedno aktivno- tekla bova njujorški maraton. Ne, ne hecava se. Je pa skoraj isto naporno, le medalje ne dobiš in zastonj malice. No vglavnem morava še it na Brooklyn Bridge, Madame Tussauds (se slikat z Bradom Pittom in Pete-om Samprasom; slednjega ima Emil željo videt), zvečer pa še na Rockfeller stolpnico videt New York ponoči, pa še en muzej je v planu, kateri pa ne vem (Emil je moj vodič in garmin)Mojka pa moja jamrinka. 🙂

Danes se je zelo ohladilo v tem Big City-u, tak da Igi hvala za idejo, ampak piknik v parku odpade. Drugače pa sva danes obdelala Metropolitan Museum, videla polno grških in rimskih kipov, egipčanski tempelj, slike, tudi znameniti avtoportret Vinca van Gogha, Renoira, Moneta…. Zdržala sva samo cca 4 ure. Muzeji izčrpavajo. 🙂 Lakoto sva potešila v China Townu, izbirala sva med vietnamsko ali malezijsko kuhinjo in se odločila za slednjo. Nisva vedla kaj naročava, le da je bil piščanec. Emil je celo vedel, da bo s curry-em in pekoč. Na koncu sva bila dokaj zadovoljna, le mene je malo motil vrat od kure v glavni jedi. :)Prišla sva do sklepa, da malezijska hrana temelji na juhah.

Drugače pa je China Town res zanimiva četrt, vse piše v kitajščini, kot da si res tam na Kitajskem. Je meka za ponaredke. Kupila sem si torbico Dolce Gabanna za 20 dolarjev, Chanelova bela mi je bila tudi všeč, ampak malo predraga (35 dolarjev). Veliko je še Rolex ur, sončnih očal, ni da ni… Nakupila sva še par daril-juhu. Če ima kdo še kakšno željo, da mu kaj prineseva z NY, ima zdaj zadnjo šanso (št. mojega tekočega računa vam sporočim naknadno :)). Cene pa so tak tak, na stotine trgovin, a nizke cene moraš kar poiskat.

Uživajte v vikendu. Mama Vida in Ati Stanko fajn feštajta na abrahamu in prenesita lepe pozdrave slavljenki. Javljanje v živo iz Times Square bo takoj po torti. 🙂

Da nakratko opiševa včerajšnji dan. Kot ste že lahko videli, Emilu se je uresničila želja in končno ga je tu v Harlemu (črnska četrt) postrigel čisto ta pravi črnec! 🙂 Frizura in britje- 12 dolarjev, kar je približno 10 eur.
Naslednji cilj je bil Empire State Building. Se kar načakaš, predno prideš na vrh. Zadnjih 6 nadstropij sva šla kar peš, ker je bila taka gužva pri dvigalih. In končno 86.nadstropje in mesto imaš na dlani. Res lepi razgled, čist neki drugi svet kot pa ta naš.
Kosilo v znamenitem Burger Kingu, tisti Mcdonalds (7 nadstropni) pa še nisva vidla. Kje bi se naj nahajal?
Vožnja z ladjico okrog Manhatna je bila lepa, malo vetrovna, ampak tudi nekaj posebnega. Končno sva tu vidla gospo z japonkami oz.kip svobode.
To je bil vglavnem včerajšnji dan, tistih 15 sekund slave na Times Square-u, ki sva jih namenila najinima mamama, sva pa požela včeraj. Lep feeling videt svojo faco sredi Times Square-a.
Tak šibava zdaj v Central Park in Financial District, iskat dnar, ki nama tak lepo puhti. 🙂
Lep pozdrav.

Vsem mamam, predvsem pa najinima, želiva veliko lepih dni in da bi se dobro razumeli s svojimi otroki.

Sliki posneti na tej lokaciji:

[googleMap name=”Time Square, NYC” width=”400″ height=”400″ directions_from=”true”]40.757936,-73.985474[/googleMap]