Tako, dva tedna v deželi zahodno, kar bi naj v arabščini al-ghar tudi pomeni, sta za nami. Mislim, da smo dodobra spoznali obalni del, od vetrovnega in hladnega zahoda, do stabilnega in vročega srednjega in vzhodnega dela. Turizma je na centralnem delu največ, izstopa predel okoli Albuifere, na zahodu je svet bolj odpičen in manj večerni-sprehod-po-rivi turistični, na vzhodu pa smo v mestu Olhao priča bolj domačinskemu vzdušju, kjer je v nedeljo, za razliko od sobote, skoraj pravo mrtvilo. Všeč nam je bilo v vsakem delu.

Tudi prenočišča, kjer smo spali, bi ta, če bi najboljše lastnosti združili v eno, na bookingu trgala gate. Razgled in lokacija s prvega, bazen in sproščenost drugega in terasa ter urejenost s tretjega. 

Plaže so enake in hkrati raznovrstne. Na centralnem delu je xy zalivčkov, v katerih je ostala kakšna našpičena skala, vdrtina, tunel, na zahodu so plaže ravne, dolge, mivkaste z valovi in konstantnim vetrom. Na vzhodu pa so plaže na daljših peščenih otokih, dolge in posledično z manj ljudi na kvadratni meter.

Morje je hladno, ne vem če je imelo kdaj kaj dosti prek 20 stopinj. Plima je močna, tako da se v času oseke naredijo majhni bazeni, kjer se pa voda čez dan segreje (ne vem ali samo od vplica sonca). Postopek odpravljanja v vodo je za kakšnih desetkrat daljši, kot pri nam znanih morjih, a ko se navadiš mrzlote, ta čas prepoloviš :). Plaže so čiste, vsepovsod so koši za ločevanje smeti. Marsikje ponujajo posebne plażne pepelnike, da ne bi puščali ogorkov in filtrov, ki seveda dlje časa razpadajo v naravi. Parkirišča ob plažah so ponavadi brezplačna, sicer je pa na najbolj turističnih težko dobiti parkplac.

Hrana je raznovrstna, dosti imajo piščančjega mesa, seveda rib, kjer prednjačijo sardine. Pričakoval sem boljši paradajz, občasno je celo bil dober. Cene v trgovini so znosne, tako kot pri nas. Poceni je vino, buteljke so od 2 € naprej, pir je po 1 €, v gostilni pa od 2- 4€. Za večerje smo dali od 35 – 55 €, pač odvisno kam smo naleteli. Ribe v ribarnici so cenejše kot pri nas, orada je od 5 – 10 € kila, sardine so po par evrov.

Ljudje so pa prijazni, brigajo se zase, razen kakšne izjeme.

Adeus Algarve, po mogoče še kdaj, tak na jesen ali pomlad. Mogoče pa se kdaj preselim sem, saj so me terase popolnoma očarale. Cene so podobne kot pri nas, za 200k se že da dobit kaj lepega.

Torej v pon dopoldan letimo nazaj v Milano, nato prespimo dve noči na neki kmetiji na severnem delu jezera Como. V sredo se odpravimo čez prelaz Stelvio do bližine Gardskega jezera in v četrtek se spokamo proti domu. Adeus Portugalska, Buongiorno Italia!