Barva Bavarske je kombinacija bele in modre. Ta barvna kombinacija izhaja iz starih vladarjev družine Wittelsbach, ki so vladali od 12. do 20. stoletja. Kar nekaj zapisov glede barve pa ima bolj romantični pomen, ki govori v prid belo modri barvi nebes. Bavarska je bila samostojna dežela, dokler je v sredini 19 stoletja Bismarck ni priključil k protestantski Prusiji. Zanimivo, da se je v tistih časih začelo narodno prebujanje v Evropi in da so Bavarci takrat delno izgubili svojo samostojnost.

No, sodobni Minči se deli še na modre in rdeče, torej na zeksigere in bayernčane. Zeksigeri, gre za klub TSV 1860 Műnchen, ki je mimogrede v totalni buli v tretji ligi, so oddeti v modre barve, zgoraj omenjene bavarske barve, medtem ko so bayernčani svojo rdeče bele barve nekak sproti določili. Pač na njihov način, kot tudi sam njihov moto govori: “Mia san mia” , v prevodu iz bavarščine: mi smo mi.

Je pa v Minčiju bila opazna še poleg barve piva zelo vidna zelena barva. Tukaj mislim na naravo, zelenje, saj imajo kar dosti zelenih površin. No in te barve (in tudi pivske) smo se naužili v soboto. Najprej smo šli v Olimpijski park, od tam smo se dvignili za 192 metrov na Olimpijski turn, preverili novosti v BMW svetu, nato pa se s pomočjo okrepčila pri Norem sladoledarju (sladoledarna, kjer lahko dobiš sladoled z okusom bavarskega sira Obatdza ipd.) premaknili v Angleški park.

BMW svet je razstava vozil BWM koncerna, ki vključuje Mini-ja in RollsRoycea. Tak, da je kaj za videti in ga hitro prehodiš, tako da ni zamuden, kot recimo BMW muzej, katerega pa nismo obiskali vsaj iz dveh razlogov: smo bolj Opelaši in mislim, da je trenutno zaradi renoviranja zaprt.

English garten oz. Angleški park je ogromen park ob reki Izar, ki se vije iz severo-vzhoda proti jugu. Ta park ima dva Biergartna, en je pri Kitajskem stolpu, kjer je placa za 7000 pivopivcev in ostalih manj žejnih. V soboto zgodaj popoldan je bil biergarten poln kot za kakšno veliko prireditev za prvi maj pri nas.

Pri kitajskem stolpu so točili Hofbrau, pri Biergarten am See pa Paulanerja. V obeh vrtovih imajo tudi klasično bavarsko ponudbo hrane, tako da smo se tu tudi najedli.

Po zelenju smo še skočili malo v center, nato pa se spravili nazaj v hotel. Ta najžejnejši je še zvečer skočil nazaj v center, kjer se je ob Masu ali dveh dobil s Štajercem na delu v Muenchnu.