Najprej se moram popravit, saj sem se v prejšnjem pisanju zmotil glede imena kampa in ga primerjal s Koroškim krajem Libeliče. Kamp se imenuje U Libecciu. Kaj zdaj ta beseda Libeču pomeni, če sploh kaj, trenutno ne vem pa tudi na net ne morem pogledat, ker smo tu v nekem čudnem geo položaju, kjer ni glih pokrit z mobilnim signal. Torej, če ni blo signala, posledično ni blo interneta in res nismo kupili wifi paketa, kaj smo potem sploh delali. Oziroma ali smo dandanes v tem povezanem svetu sploh obstajali. Mislim, da smo, res pa je, da moram to še preveriti na internetu. In tudi obstali in ostali smo tu za 4 noči. Trenutno, v času pisanja, se nahajamo na prvi tretjini noči in mislim, da se bo treba tam okoli treh zjutraj spet pokrit s spalko. Namreč sredi noči se prijetno ohladi, tako da se kar fajn spi. Sam spim v viseči mreži, Luka in Ana v svoji spalnici, Mojca pa princesuje na zrnu graha v najini spalnici. Ja, spet sem izpadel ko neki pes. Pojem (beri požrem, saj nimam posluha, glasa in stasa – ja danes je tudi to potrebno za pevsko karirero- , da bi pel) vso hrano, ki bi lahko postala ostanek hrane, pred tem se verjetno tudi slinim in izbuljeno strmim v hrano in ja tudi spim zunaj, pred hišo v svoji uti, na robu parcele in pazim na hiško-šotor in ljubljene v njej. Glede sodobnih moških, ki se najprej zadovoljno selijo v kletne prostore v lastnih hišah, in ko jih ženske tam nekje po méni odpikajo in si namesto njih osmislijo prave pse, ki so bolj vodljivi in imajo krajšo življensko dobo ter ne poznajo odvetnikov, se da marsikaj napisat, a žal nimam časa, ker se moram naspat, saj jutri, v sredo se mi zdi, sledi naslednji premik. In tokrat se bomo prvič na naši poti obrnili proti vzhodu, proti domu. Sicer bomo še ostali bolj na jugu otoka a ker smo že preko polovice poti, treba počasi obračati krmilo.
Kamp ma lep bazen, ki nas je očaral na spletni strani in se nam tudi predstavil kot ključni faktor pri izbiri kampa v tej regiji. Kamp je terasast, a nam je manj všeč kot prejšnji kamp Bodri na severu otoka. Cena je podobna, za nas 4 plus šotor, avto in elektrika ter taksa stane okoli 55€ na dan. Ja lani na Kreti smo za tak denar spali v apartmajih s klimo in manjšim bazenom.
Razlike v cenah so pa kar očitne, saj je tu na Korziki konkretno dražje kot na Kreti in v Sloveniji. Predvsem meso in sadje je občutno dražje, za primer kila nektarin, marelic ali breskev se suče med 5 in 6 €, klobase so po cca 30€ na kilo naprej. V gostilni je jed okoli 20€, sicer se da dobiti tudi kaj ceneje, odvisno od ponudbe. Recimo klapavice s porcijo pomfrija so bile v gostilnici v Calviju 12€, kar je bilo zelo ugodno. Divji prašič v Corte pa 20. Tak, da večinoma kuhamo doma, da malo uravnovesimo potrošnjo in da lahko pesek Emil v miru poje, kar je ostalo v ponvi.
Še malo časovno opredelim, kaj vse se nam je dogajalo v tem času. nič kaj dosti ali napetega, kar je tudi prav, saj smo na dopustu. V soboto zvečer sta se Ana in Luka spoznala s tem famoznim bazenom in nama v nedeljo dopoldan pokazala pomembne detajle, predvsem kako se neskončen bazen konča in voda nevidno steče v širši kanal, meter nižje. Z enega dela bazena se celo vidi morje, drugje pa ta pogled oz razgled zakrije okrasno grmovje.
Popoldan smo šli se namočit v morje, do katerega vodi kratka potka iz kampa. V ponedeljek smo se zapeljali do 10km oddaljene plaže Cupabia, kjer smo v turkizni vodi opazovali, kako si bogataši merijo, kateri ima daljšo ladjo. Zmagal je en starec iz ladje Bravissima, ki je merila po podatkih vesselfinderja 60 metrov v dolžino in je bila čist nova, letnik 23.
V torek smo šli še dlje proti severu, slabo uro vožnje po ovinkasti cesti do plaže Mare e sole. Uff, bela mivka, turkizni odsev vode in polno breskvic. Zelo lepa kombinacija.
Dnevi minevajo, mi peremo posodo in spoznavamo, da sveže narezane kumarce rahlo odženejo ose, še uspešnejse pa jih odstrani tema. Luka se dobro drži in uspešno premaguje žužkofobijo.
V sredo dopoldan spakiramo in se podamo, kot zenkrat kaže, v kamp z imenom U moru, ki je glede na njegovo ime, približno 5 km oddaljen od morja, a z dobrim izhodiščem za obiske južnih plaž. Kaj ta moru pomeni ne vem, sem pa pil vino z imenom Gaspa more, Ana in Mojca sta brali knjigo Umor ob bazenu, ob večerjami smi umorili že en kup os, tak da nekaj more beseda more/moru pomeniti, predvsem pa nas kot kaže spremlja na tej poti.
Še opomba glede naslova: Corsinu je vrsta korziškega psa in ne divjega prašiča, ki mu rečejo Sanglier. Več o psu zvemo pri teti Wiki
In še glede tega, da sem pes: nisem nič užaljen, le primerjam svoje navade, ki so kar podobne psu. Vse ok.