Naš drugi dan potovanja je bil pa res poln vtisov. Po tem ko smo včeraj dobesedno popadali v postelje, smo se zbudili spočiti in polni energije za nadaljevanje našega popotovanja. Pot smo začeli proti Sarajevu, ki je res luštno mesto. Ogledali smo si bascarscijo, pojedli najboljše čevapčiče do zdaj in kupili čisto pravo đezvico. Potem pa se je začelo… malo smo se zmotili (No, bolj butasti mobitel s svojo navigacijo) in smo si pobliže ali drugače rečeno temeljito ogledali Bosno. Malo smo šli naokrog do Foče. No, v Foči pa je Emil imel bližnje srečanje s policaji. Njegova noga je bila malo težka in smo pokasirali drugo kazen in spet (neprostovoljno) donirali v bosanski državni proračun. Saj ni bilo nič takega, spet 10 eur. Da smo bili pa še bolj slabe volje, pa je poskrbela cesta do meje s Črno goro, ki je bila na pol v voznem stanju, pol je je pa manjkalo. Potem pa pridemo do Črne gore in čist druga zgodba. To pa bi moral vsak it in se vsaj enkrat peljat po tem kajnonu reke Plive in potem gor na Žabljak. Emil je rekel, da je to najlepša pot, ki jo je kdaj peljal. In mi smo se strinjali. Na poti smo dali skozi 67 tunelov, nešteto pašnikov, kravic, ovčk, vau… Prečudovito. Namestili smo se v majhni, lepi, gorski kučici, ki jo imamo čisto za sebe. Luka jo je z užitkom raziskal. Lastniki so res prijazni, še sveže mleko smo dobili. Jutri nas čaka raziskovanje Žabljaka in počivanje na svežem gorskem zraku, med kravicami. Baje imajo malega telička in se ga že veselimo, da ga bomo videli. Vreme je bilo super, prijetno vroče, ampak ne prevroče. Lp

Kosilo v čevabđinici Željo. Mmm, odlični so bili…

Na poti. Blizu Žabljaka. Nešteto pašnikov…

Naše prenočišče za dve noči…

Sveže mleko z mezdro…