Današnji dan je bil podoben včerajšnjemu, malo smo plavali, malo lenarili, gledali tekme, spoznavali ljudi v kampu…. Lukija smo uspeli ali bolje rečeno “podkupili”, da gre vsaj na napihnjen čoln in zdaj je ponosni lastnik malega bagerja. Ker je Ana seveda takoj hotela tudi nekaj imeti, se je potunkala in zdaj je ponosna lastnica deske. Jutri bo baje deskala po valovih. Danes je bilo vreme znosno, temperature so končno bile okrog 28-30 in ne več 34. Ves čas spoznavamo in sklepamo nova prijateljstva z ljudmi v kampu. Danes smo spoznali tisto družino, ki je z bicikli prišla v kamp. Niso Nizozemci, ampak Švicarji. Z vlakom so potovali do Benetk potem pa z bicikli do Pescare ali Ancone, ne vem točno, tam na trajekt do Grčije in zdaj so prikolesarili do Albanije. Dobra sta, ni kaj, z enoletnim in štiriletnim otrokom potujeta za 3,5 mesecev. Potem smo še spoznali en par iz Berlina, ki sta pustila službe, prodala vse kar sta imela in zdaj potujeta za 15 mesecev. Potem se bosta vrnila nazaj domov in ustalila, poiskala službe… Tukaj je tudi en gospod iz Finske, ki je naredil podobno. Je v penziji, prodal je vse na Finskem, in z motorjem potuje okrog. Rekel je, da je bil 8 mesecev (se mi zdi) na Hrvaškem, zdaj pa je v Albaniji. Kam gre naprej, ne ve, pravi pa, da se počuti svobodno, ko tako živi, free like a bird. Faca je. Tu zraven nas, imamo gospoda, ki spi v vojaškem džipu ali skorajda tovornjaku in ima dolge lase in brado, ki jo nosi v čopu s pisanimi gumicami. Pravi vojak. 😃
No, v glavnem ni nam dolgčas. Smo pa danes šli v mesto Himare, iskat bankomat. Emil ni mogel, da ne bi in smo se morali seveda ustavit še na giros piti. Pojedel je kar dve. Odlične so bile.

Oči mu kar žarijo ob giros piti. Ana pa je bila že utrujena.

Tako pa gledamo tekme…
Lp