Danes smo se odpravili na sosednjo plažo Jalla. Podobna plaža, kot tale naša Livadhi, le da je mogoče malo bolj turistična oz.bolj popularna za mlade in njihove žure. Seveda smo morali najeti pedolinoja in malo raziskat zalivček. Bilo je luštno. Na kosilo smo šli v eno gostilnico, kjer je cela družina kuhala. Mlad fant je stregel, foter je na žaru pekel lignje, mati je bila zadolžena za testenine. Jedli smo namreč rižoto z morskimi sadeži, to je Luko mazal ko velki, špagete z omako in dva velika lignja pečena na žaru. Res se trudijo Albanci in so zelo prijazni in ustrežljivi. Edino kar me najbolj moti je, da občasno v morju priplava umazanija in takrat se res vidi, da slabo skrbijo za okolje. Plavajo polivinil vrečke, plastenke… Ampak hvala bogu le občasno. Tudi ob cesti je ogromno smeti. Če bodo te smeti porihtali in še naprej vlagali v turizem, potem imajo lepo prihodnost v turizmu. Ker imajo ogromno mlade populacije, torej delovne sile ne manjka.
Jalla plaža in Ana
Tole je ta umazanija, ki jo občasno vidimo v morju.
Še pogled na Jallo Beach iz ceste.
Danes zvečer smo imeli žurko oz.čago v kampu. Lastnik Denis (baje mu je Denis ime, jaz si itak ne zapomnim imena) je praznoval 43.roj.dan in nas je vse v kampu pogostil. Res se je izkazal. Spekli so jagenjčka, zraven ponudili tatziki omako, grške solate, kruh, na koncu še sladico-neki puding. Pilo se je in jedlo… Po večerji smo imeli še mini ognjemet.
Lastnik Denis reže jagenjčka.
Ne more nehat jesti.
Ko človek ne jezi se igrajo Slovenka Ana, Italijanka Ana in Albanka Juliana. 😃
Emil, pol jagenjčka si ti pojedel ( po kosteh na krožniku se vidi).😉
Da bi šele vidla krožnik takrat, ko sem končal 🙂 Sicer ta pa mi maladva z roke jedla, Luki je bilo še posebej všeč