V četrtek smo se iz Dubrovnika zapeljali na Pelješac, v kamp Ponta, ki bi se lahko imenoval terasaste sence s pogledom na Korčulo in goro na Pelješcu. Tu smo najprej v morski vodi oprali glavno orodje za objavo na spletu, nato smo ga nastavili, da se osuši na močnem dalmatinskem soncu, nato pa smo ga dali v riž, da dobimo pravo telefonsko rižoto. Rezultat našega kulinaričnega podviga še čakamo, saj v nam je v petek bila prva briga kopanje na skritih turkiznih plažah zahodne Korčule.

Na povabilo tete Deje in strica Mirana, smo se jima pridružili na ekskurziji s čolnom od Brne do Proizda. Ob dveh že naprej določenih ciljih turkiznih plaž, smo se presenetili in pogostili še s tretjo. Bila je očem turkizno všečna in željam skokom s čolna neukrotljiva. V glavnem lepo in fajn :).

Spanje v kampu, tokrat preizkusamo taktično postavitev 3-1, kar pomeni, da trije naključno žrebani spijo v šotoru, jaz, Emil, pa spim zunaj na viseči mreži, na svežem zraku na 3 metrih nadomrske višine in pol metra nadtalne. Taktika je delovala, potrebno nam je še nekaj uigravanja in mogoče kakšna prijateljska tekma…

Danes bi naj bila sobota, torej danes je plan za še en družinski obisk, torej gremo v živalski vrt :). Nene, gremo k babici Vidi in dediju Stanku, ki pa se nahajata na Murterju. Da se malo prikupim tašči, kar je vedno prav storiti, bom zapisal: Najboljše pa za smo pustili za konec potovanja.

Slike bodo objavljene, ko in če bo rižota fertik 🙂 Ali pa bo manj zmogljivo orodje številka 2 zmogla dodati še kakšno sliko k zgornjemu tekstu, polnem škratov.