Mi tudi ne. In jih žal tudi ne bomo. Naš najmlajši popotnik je namreč omagal. Dobil je vročino, grlo ga boli in se ne počuti v redu. Tudi druga mlada popotnica nima več želje po popotovanju in pogreša njeno ljubo Ljubljano. Kot pravita imata dovolj morja, bazenov, jezer in si želita domov. In če otroci niso zadovoljni in srečni na potovanju, potem tudi midva nisva. Zato je kocka padla in smo ravnokar na poti proti Sloveniji. Smo nekje pri Cremoni, pred Brescio. Pred nami je še dobrih 450 km in smo nekje na polovici poti domov.
Joj, škoda. Če želite en kos sivke, ne polja, se oglasite pri nama, kjer se v betonskem koritu bohotijo grmi sivke, s timijanom in rožmarinom 🙂
Mirno pot nazaj domov.
Karmen, z veseljem bi en šopek sivke. A bo še dolgo cvetela? Ker vprašanje,kdaj nam uspe do vaju prit. 🙂