Po jutranji agoniji s časom, ali nam bo uspelo pravočasno priti na letališče in po nekaj pogrizenih nohtov, nam je ratalo. Hvala Easyjetu, da imajo posebno linijo za družine “family line”, da smo lahko šli po bližnjici skozi kontrolo. In seveda je naš gate D19 moral biti na najbolj oddaljenem delu letališča, ampak smo uspešno prilaufali do zadnje kontrole pred vstopom pred letalom. Tu se je spet zaustavilo, pravila so pravila in že smo tlačili naše male nahrbtnike v kovčke. Samo en kos ročne prtljage dovolijo na letalo. To podjetje definitivno ni “ženskam prijazno podjetje”, ker ne dovolijo niti ženske torbice.

No, let je bil v redu, Ana je letela že petič, Luka pa tretjič. Po pristanku smo takoj planili na zajtrk. Kupili smo si sendviče in pojedli prve pasteis de natas.

Rentali smo avto, dobili malo belo Toyotico yaris, vklopili navigacijo in poiskali prvo plažico, ki smo jo izbrali kar na blef. Zmagovalka je bila Praia de Arrifes. V apartma nismo mogli do 17h, zato smo krenili direkt na plažo.

Peščena plaža užitek za otroke. Dela sta imela na pretek, s peskom, z valovi… Voda pa…šok…ja, to pa že ni naš Jadran, imela je 18 stopinj, brr. Zrak pa je druga zgodba, vročine v bistvu ni, ker iz Atlantika piha prijeten veter, ki hladi. Kar pa ni prijetno za kožo naslednji dan.

Po prvem čofotanju smo se namenili v apartma, ki ima res lep razgled. Smo v samem centru mesta Armaçao de Pera. Kot bi bili sredi Portoroža, le da je malo večje mestece.

Ko smo se namestili v apartmaju, smo samo še popadali v postelje.