V koronskem letu smo si sposodili avtodom in se odpravili na peto italijanskega škornja. Takrat smo ugotovili prednosti in slabosti potovanja z avtodomom. Ker sčasoma pozabimo predvsem neprijetne stvari, kar je super lastnost človeškega bitja, se tokrat ponovno na daljši letni dopust odpravljamo s hišo na kolesih.

Lansko leto smo daljši dopust zaradi mladega kosmatega bitja v družini preskočili, tokrat pa spet gremo na polno in dolgo. Beti, kosmato bitje, zver, čukueze, pes-pesasti, ipd nadimki, ki jih premore, se je lepo umestila v našo družino in je z repom pomigala, da lahko spet gremo na daljši odklop od rednih navad in razvad. Ker pa ma ta kosmata zver tudi nek čut za črede, pa nas je, verjamem da nevede, prepričala, da se zaradi njenega lažjega nadziranja svoje črede, odločimo da dopustujemo v majhni, premikajoči se kolibi. In tako smo že januarja pri podjetju CCC najeli podoben avtodom, kot smo ga pred šestimi leti. Torej alkoven, ki premore dve fiksni pojstli, wc, kuhinjo in ostale prikupne stvari za postavljat in pospravljat. Več na povezavi.

Pri destinaciji potovanja pa se mi zdi, da omenjena zver ni imela vpliva, no malo pa že. Destinacija so neprevroče lokacije, torej gore in Atlantik. Ker pa je do Atlantika kar daleč in ker se da to tja priti tudi mimo in predvsem preko gor, smo se odločili, da gremo do osvežitve preko Alp in Pirenejev in nazaj preko Centralnega masiva, ki je baje, vsaj po imenu sodeč, sredi Francije. Torej ob konverzacijah ob raznih naročilih, zapletih in nasmehih, bomo vnovčili vsa ta leta šolanja francoskega jezika v osnovni in srednji šoli. “Cest la vie” ali kako gre to…no do konca dopusta obljubim, da bom znal kaj napisati… in tudi kaj prebrati. Moja francoska izgovorjava pa je itak že odlična, kot so mi že večkrat potrdili gluhi.