Evo, pa tudi ta dan mora prit. Danes pa v New Yorku dežuje. Zadnji dan bova izkoristila za ogled NBA tekme, če nama bo ratalo. Morava prit v New Jersey, ki pa je kot Kuba, težko dostopen. En mostek pa dva tunelčka gresta na ono stran, medtem ko na Bronx, Brooklyn in Queens vodijo vsaj 5 mostov. Ampak ker je New Jersey pač druga zvezna država, je malo težje dostopen. Šla bova tudi v Bronx (uuu, črnska četrt) si pogledat stadium jenkijev.
Moram še omenit, da sva se zadnjič, mislim, da je bila sobota zvečer, znašla v prizoru kot iz filma. Policaji so tu v Harlemu aretirali tukajšnjo mularijo. Midva sva pa hotela skočit po pivo. 🙂 Sva se hitro obrnila in šla nazaj v hostel.
Včeraj sva bila v dveh muzejih, muzej moderne umetnosti in Madame Tusseauds. Oba sta bila bolj tak tak, sem od slednjega pričakovala več, glede na to, da te fajn pokasirajo (66 dolarjev za oba ob 10 dolarjev popusta). Sva pa bila v ful velki knjigarni in ugotovila, da imajo ful poceni knjige.
Zdaj glih zajtrkujeva v hostlu. Vsak dan spiva vsaj do 10.ure, tak da nama bo težko privajat se na evropski čas. Ugotavljava, da sva prestara za hostle. Vroče vode ni, ko bi se rad stuširal, je pa pač poceni in za mlade, ki jih je tu dosti (predvsem Nemcev).
Mama Vida in mama Marija pripravita šunko in jajčka, ker že komaj čakam na domačo hrano (Emil je zadovoljen s tukajšnjo hrano).
Lep pozdrav vsem.
Zdravo, otroka moja!
No pa se bliža konec; še en dan, pakiranje, avion, vlak in sta že v Ljubljani.
Videla sta kar nekaj; če bi pa hotela videti mnogo v NY, pa bi potrebovala verjetno kar nekaj tednov in kar precej denarja. Pa tudi to je bilo enkratno.
Dobrote vaju bodo čakale. Emil, videla sem, da si se obril. Meni to ugaja. Si videti bolj mlad, ha-ha-ha.
Kako bosta potekala odhod in potovanja pa bosta nama z mamo Vido sporočala preko mobilca. Še prej pa verjetno zadnje pismo in napovedi
odhoda in letov.
Na skorajšnje snidenje še en ameriški pozdrav. Lepo se imejta. Adijo.
Zdravo!
Najprej imava let proti Atlanti, torej vstran od poti proti evropi, in to ob 10 uri dopoldan (to je po evropskem 16 uri). V Atlanti imava 4 ure časa (če ne bo kakšnih zamud) in letiva ob 16 uri za evropo (evropski čas 22). Predvidoma pristanek v Muenchnu ob sedmih-osmih zjutraj po evropskem času. Vlak iz Muenchna do LJ je napovedan ob pol enih in bi naj bila ob sedmih zvečer v LJ. Potem po vsej verjetnosti prideva DOMOV v petek popoldan. Kam prej, pa še ne veva.
Ja fajn je biti obrit: včeraj v muzeju lutk sem se spogledoval z manekenkami, igralkami in drugimi visokopetnicami.
E moja najdražja otroka.
Šunka je že pripravljena, pa ena dobra goveja juha bo tudi za vaju pripravljena, samo pridita vidva že enkrat domov.
Torej v sredo letita najprej za Atlanto in potem ob 16 uri za Evropo. Tak da v četrtek zvečer sta v Ljubljani.
No izkoristita še ta čas, pa pazita nase.
Adijo
Ne morem verjet, da se avantura že končuje. Čas (še zmerom) leti, ne samo beži… Verjamem, da sta polna vtisov – in ti bodo postali lepi spomini in primerna snov za kakšne večere v družbi ali za pripovedovanje otrokom…:-)
Izkoristita zadnji dan! Želim vama prijetno in varno pot domov!
Zdravo, Emil in Mojca!
No pa se že bliža ta dan. Doma bosta v sredo zvečer, ne v četrtek, kajne?
Naj vama bo ta zadnji dan lep. Tudi jaz vama želim miren let in prijetno potovanje z vlakom.
Adijo.
Mama Marija pozdravljena in hvala jaz sem zabrkljala z dnevi.
Vidiš vse mi gre narobe, ko si malo bolan.
Lep pozdrav na Polskavo.
Vida
Verjetno je fajn občutek, ampak ti bolj paše varianta z brado…ampak jaz nisem manekenka :-)…Mojca, da te popravim, ti si še mlada, Emil pa je star :-)…hej, vidim in berem, da sta se mela super, fotke so ta prave, za to se živi! Vidla sta vse živo, le tisto ni bil kit nego plankton ajkula (Djuro stari zoolog :-)…torej kot prava američana zdržita še štiri ure v Atlanti poletno oblečena :-). Sretan put i čujemo se, Ćaošesku!
Lepo potovanje in srečno vrnitev vama želim. Nasvidenje.