Včeraj smo se poslovili od Toskane in naše baze Agriturisma Colleoli. Z apartmajem smo bili zelo zadovoljni, bil je čist, velik in zelo podeželski. Punce na recepciji so bili prijazne.

Najprej smo mislili, da smo prišli v neko “jogo skupnost”. Namreč, ko smo prispeli in se na recepciji prijavljali, smo videli en kup mladih žensk na glavah obrnjenih. Kasneje smo izvedeli, da te punce delajo izpit za jogo vaditeljico. In potem pridejo glasni Deanoviči in zmotijo njihov om. 😀 Ne, saj ni bilo tako hudo. Je pa bil ta kmečki turizem tudi za otroke, ker so imeli otroško igralnico, igrišče in otroški bazen. Mala dva sta uživala v bazenu, midva pa v miru (kolikor se je pač dalo ob občasnem tožarjenju in kričanju). Lepo je bilo v Toskani.

Aja, glede vožnje po Toskani, ko smo šli do San Gimignana in Volterre. To ni glih za otroke, ker jima je bila največja atrakcija, ko smo se peljali mimo zaporov, velikosti našega Doba.

Pa še to. Ana ugotavlja, da so tu v Italiji ženske manjše rasti oz.kot ona pravi, da so velike kot ona.

Pot do Pise in naprej do Albenge je bila kar pestra. Občasni nalivi in nevihte so nas redno spremljali, ampak na srečo nič hujšega. Še najbolj smo tekli pred vetrom v Pisi, kjer so naenkrat začeli padati  kozarci iz miz in v zrak letet marele. V Pisi je bila klasika, gneča ljudi iz celega sveta. Videli smo ta stolp, res visi.

Pot smo nadaljevali so Albenge, tu smo šli zvečer na večerjo in si res privoščili pravo italijansko kuhinjo. Vse je bilo zelo okusno.

Načrt za naprej je takšen: smer Francija. Peljali se bomo po cesti Grande Corniche oz.cesta klifov, ki je baje zelo lepa za vožnjo. Videli bomo Cannes, Monako, kjer se bo Emil prelevil v Formula 1 dirkača. Baje pozna progo na pamet. Bomo videli. Videli bomo še Nico in potem naprej do naše baze za en teden kamp Domaine de Bergerie.

Lep pozdrav v Slovenijo.