Po dveh dneh vetra v kampu je včeraj končno bil lep sončen dan, idealen za poležavanje in kopanje na bazenu. Saj smo se kopali tudi prejšnja dva dni, a je veter bil kar nadležen in nas je celo zeblo. Ponoči sva z Emilom bolj slabo spala, ker nisva vedela ali bo šotor odpihnilo ali bo pa kakšna veja padla na nas. Ampak je vse bilo ok.

Aja, zadnjič nisem točno omenila, kje se v bistvu nahajamo, kje se nahaja ta kamp. Smo 5 km stran od morja, blizu mesta Frejus. Frejus pa je med St.Tropez-om in Cannes.

Ana in Luka sta se lepo navadila na življenje v kampu. Luka se pogumno bori z žužkofobijo. Zdaj malo manj paničari kot v začetku. Po njegovem so vse žuželke nevarne. Biolog sigurno ne bo, ko bo veliki.

Ana uživa na bazenih in toboganih. Luka mogoče malo manj, ker je spet malo bolj previdne sorte, rabi nekaj časa (beri: da ga mama zagrabi), da se namoči v bazenu. Še najbolj uživata na otroškem igrišču, ker se igrata in kjer jima domišljija dela sto na uro. V soboto zvečer so imeli kino na prostem za otroke in smo gledali risanko Zootopijo v francoskem jeziku, čeprav nismo nič razumeli. Včeraj zvečer je en band igral v živo muziko. Skrbijo v kampu, da se nonstop nekaj dogaja.

Emil je spet menjal poklic (začasno). Postal je vodovodar. Nam je cev v kuhinji pod koritom dol padla oz.ne drži več objemka na cevi. In kot zakleto se to zgodi v nedeljo. Baje nam bodo danes (pon) to popravili.

Danes imamo v planu (končno) morje. Gremo na peščeno plažo Esclamandes. Jupiii…