Združil bom dva dneva v en zapis, ker težko ločim, kje smo bili včeraj in kje danes. Ne vem, a so to leta, pomankanje kofeina ali efekta imenovanega dejavu praia. 

V glavnem, ob jutrih smo skoraj ujeli ritem z zajtrkom, pripravo na odhod in odhodom, a nam vsako jutro kaj spremeni plane. Recimo v četrtek je bila Ana zjutraj utrujena, sem že preklinjal kako to, da letos spet bolezen. A je bil le lažen alarm, pomagal je dodatni polurni spanec. V petek je bilo jutro oblačno, vremenska napoved oblačna, ni nas glih vleklo nekam na plažo. A vsakič se stvari obrnejo na sončno, svetlejšo stran in močno upam, da bo tako tudi v prihodnje. 

V četrtek smo se tudi malo kopali, na plaži z imenom, ki se začne z praia de … . Ne zapomnim si imen teh, pa saj je tudi vseeno. Na tleh je mivka, voda je dokaj mrzla, klifi so visoki, valovi tudi in le ti občasno in v kombinaciji z zelo hitro plimo presenečajo vse mirno ležeče in bralno speče namakalce Atlantskega oceana. Tako, da folk vneto suši brisače, prestavlja marele in se sprašujoče pomika od morja proti skalam, ali bo tokratni premik zadostoval. Torej poteka prava taktična bitka med angleži, francozi, belgijci in domačini. Težko bi rekel kdo tokrat zmaguje, saj hrvatov ni videti in ne slisati. Ni slabo razdreti ti dve, za slovence, zelo močno povezani besedi, morje in hrčki. 

Ok, v petek smo šli v mesto Silves, na grad iz mavrskih časov. Nič posebnega, je pa nam prvič bilo malo bolj vroče. Nato smo se premaknili proti morju, na eno plažo ki se zanimivo začne z praia dos … Bila je nenatrpana, tako da smo spet zadeli. Slike povedo več.

V soboto sledi prvi izmed naših premikov, tokrat bomo osvajali najbolj jugozahodni del celine. Naslednje štiri noči spimo v kraju Vila do Bispo. Ne, ne spimo v vili, čeprav ima bazen (2×2), ampak v apartmaju v kraju Vila do Bispo. Torej v soboto, nekje ob 12 uri se z avtom odpeljemo iz zeloooo tesne garaže in se premaknemo v bolj surferske kraje. Iz klasičnega turističnega mesta, z rivo, plastiko, ležalniki v vetrovno, manj turistično vasico, ki leži na sredi rta, od koder so se dolgo podajali v smer konca sveta. Vse do raziskovalnih zlatih 50 let 15 stoletja.

In še naše prevozno sredstvo, ki smo ga najeli pri domači nemultinacionalni rent a car družbi.