Tako, v nedeljo smo ob 16 prispeli na Podere Lupinaio, ki leži med Livornom in Ponteverdo. Pot smo začeli zjutraj po peti uri in smo bili mimo Bologne ob 9.

Tam smo imeli namen izstopiti iz autostrade in nadaljevati po magistralni cesti 64. To smo tudi storili a rahlo bolj dramatično, kot smo si zamislili.Za plačilo cestnine smo se namenili izbrati kartico MasterCard, a Mojca ob pogledu na njo ugotovi, da poteče junija. Letos. Datum pogleda na kartico je bil 6/2019. Si rečem: “Danes. Hm?!” In v tej moji trdi buči se poveže prejeto obvestilo o prejeti pošti, ki leži doma na zvočniku in čaka, da ga odnesem na pošto in v zameno dobim novo kreditno kartico in ne še enega sklepa iz par let trajajoče zapuščinske zadeve zemljišča, kjer sem pol-promiljski lastnik. Aha! Slišim: “In 400 meters turn right and exit…!”. Ok gremo prvi izvoz ven. In zapeljemo. Se ustavimo pred dvema avtomobiloma, iz katerega en voznik maha, da zapeljemo na levi pas za Telepas (predplačilni sistem za uporabo avtocest). Ok, mi imamo listek, ne pa predplačniške kartice. Medtem se tista dva oznika odločita odpeljati rikverc, nazaj na avtocesto. Pogumni al neumni? Mi menjamo pas in se postavimo na desni pas in tam se nam spusti rampa. Stisnem na velik rdeči gumb, kakšnega bi bil vesel tudi Trump za sprožitev kakšne debele rakete. Po pol minute se oglasi ženski glas, jaz njej parla ingleze, ona nekaj nazaj, kar se sliši kot glas človeka z hudo gnojno angino in tadaam, rampa se odpre. Zapeljemo, se ustavimo na robu in čakamo, če se bo kdo od kod prikazal in nam pomolil pod nos kakšno brezžično plačilno napravo. Ostali smo sami in odpeljali se dalje z mislimi nekak bomo že plačali. Kasneje nam gugl vrne nebroj zadetkov o podobnih situacijah. Plačilo lahko izvedemo preko internega. Seveda to v italiji ni tako preprosto kot se bere. Bomo že.Vmes se spočijemo ob jezeru, počasi nadaljujemo pot proti našemu prvemu cilju, kamor prispemo popoldan.

Podere Lupianio je preprost agriturismo z bazenom in starimi nič stilsko opremljenimi apartmaji. Taki, ki delujejo bolj pristno, kot pa tisti, kjer si ne upaš pošteno prdniti, ker bi uničil toskansko idilo. Takšen je, da nam ni hudo da bi otroška igra v bazenu koga motila pri izvajanju jutranje joge. V glavnem pristno in prijazno.

V Toskani si bomo ogledali nič. Jp, samo ležimo, čofotamo v bazenu in čakamo, da se spočijemo od dolgega šolsko-vrtičarskega-službenega leta. Do srede, ko pa se odpravimo na trajekt za Sardinijo.

Rezervacijo smo opravili preko booking.com in če kdo rabi kodo za popust, naj izvede rezervacijo preko tega povezave.