Premik na zahod – Pisa drugič in četrtič, plaža Calambrone in trajekt

Zakaj drugič in četrtič? Ker ugotavljamo, da se vedno znova vračamo v to mesto. Ana in Luka sta bila zdaj drugič v Pisi, z Emilom pa že štirikrat, večkrat kot pa v Benetkah, če ne celo večkrat kot v Trstu. Ne glede na to, nam je ta poševni stolpič prirastel k srcu in se vedno radi vračamo tja.

Najprej smo pomahali našemu agriturismu Podere Lupinaio v slovo.

Bilo je lepo, spočili smo se in se hladili v bazenu. Edino kar nam je na živce šlo, so komarji. Tu so prav specializirani, profesionalni komarji, ki te pičijo, da sploh ne veš, le da vsakič odkriješ novo rdečo piko in jo dodaš na seznam vseh pikov. Trenutno vodi Luka, ima največ pikov.

V Pisi smo ugotovili, da je stolp še vedno poševno. In ja, tudi mi smo ga z rokami “podirali”.

Kar pa je še pomembno je, da smo popravili zadnji vtis glede pice v Pisi. Tokrat smo pojedli eno izmed najboljših pic v Italiji.

Po kosilu pa še sladoled. Mmmm…

Po vroči Pisi pa še ohladitev na najbližjo plažo Calambrone, zelo blizu mesta Livorno.

Plaža je bila tipična italijanska, mivkasta, z ležalniki in marelo za plačat (10 eur) in z neštetimi prodajalci iz tretjega sveta. Ni minute, da ne bi prišli mimo in ti ponujali vse, od očal do torbic. Mi je pa bilo všeč, da so bili prijazni in nevsiljivi, ter kljub vročini, z nasmeškom na obrazu.

Proti večeru pa v Livorno in na naš nov cilj – trajekt. Nastanili smo se v majhni kabinici brez okna in ob rahlem zibanju trajekta zaspali. No, v resnici ni bilo tako. Najprej smo se, kot se za vsako družino spodobi, malo skregali, potem na palubi pojedli večerjo in počakali, da trajekt začne s svojo potjo ter zaspali v tresenju trajekta. Še dobro, da smo bili zmatrani in smo kar hitro zaspali.

Zjutraj pa ob 5:45 budnica, sončni vzhod in Buongiorno Sardinia.

Daj, napiši nam kaj!