Po prihodu na Sardinijo smo bili že pošteno lačni, saj na trajektu razen naftnih izpuhov, nismo zajtrkovali.

S prstom po zemljevidu, seveda ne na zložljivem papirnatem, smo dobesedno izbrali plažo, na kateri smo imeli zajtrk. Srečne zmagovalke so bile mravlje na plaži Spiaggia Mannena. Ker smo bili tako zgodnji, smo lahko parkirali brezplačno ob strani ceste. Plaža je bila peščena, morje mirno, ob osmih zjutraj pa že vroče. Skok v morje, ohladitev in s pogledom pod sosednjo marelo, kjer je gospod v poznih letih izvajal stojo na glavi po metodi izkušenih jogistov, ugriznili v salamo, bageto in pesek. Ja, na peščenih plažah ni najbolj priporočljivo uživati hrane. Lahko jo užiješ, a težje pri tem uživaš. Škrta, škriplje in ko enkrat pride zrnce peska na hrano, vedi, da ta ni edini, čeprav si prepričan, da si vse spucal.

Naša prva lokacija na Sardiniji je majhna vasica na severu otoka. Seveda je bilo potrebno do nje nekako priti. Saj veste, da je vsako leto na Sardiniji dirka za svetovno prvenstvo v reliju. No…niso tu kar tak, ampak imajo kaj za zvozit. Cesta zanimiva, pokrajina divja in po uri in pol smo si pred cerkvico v La Muddizzi segli v roke z gospo Anno. Pokazala nam je apartma, ki je zgrajen v tem tisočletju, ima klime, celo tri in lep razgled na morje, a brez sedežev, da bi v njem užival dlje časa. Lastnik,gospod Luca, ki pa živi v Rimu in od daleč korigira biznis, nam je zaupal, da so imeli težave s prejšnjimi gosti, ki so baje polomili ležalnike na terasi.

Na brzino smo skuhali …kdo ugane kaj…jp, makarone. Potem smo se malo spočili in nato popoldan šli na bližnjo plažo z imenom San Pietro a mare.

Plaža kot plaža, Pietra nismo videli, morje smo, in je bilo rahlo valovito, drugače pa pred in v njem mivka. S plaže smo šli med zadnjimi, tako kot smo tudi prišli. Kakopak 🙂

Spali kot vbiti, vmes je Luka padel s postelje, a smo mu nastavili vabo v obliki odeje, tako da ni bilo nove buške. Premaknili pojstle v položaj, da je težje z nje kot na njo in nas je zjutraj že zbudilo sonce. Ja vreme je sončno, predvsem ni oblakov, je pa tu pa tam prijeten veter, ki vročino priredi v prijetno in znosno. Hvala mu!

Drugi dan na Sardiniji smo dopoldan preživeli v trgovini, kjer smo si napolnili zaloge, popoldan pa na plaži Li Feruli. Ni bilo gužve, verjetno zaradi zelo ozkih cest z 18% naklonine. Ja, relly, wrc.

Ker na plažo nismo prišli zadnji, tudi iz nje nismo šli zadnji. Smo pa bili med zadnjimi, saj se nam je mudili speči, to kar smo dopoldan nabavili. Hamburgerji in vratovina, se ve kaj za koga ane.

Ritem počasi bo, itak ga kmalu, v torek prekinemo, ko se selimo na zahod otoka. Bomo pa se te dni vozili na bolj oddaljene plaže, tako da bomo v jutrih morali biti bolj nedopustniško naravnani. Kar pa iz izkušenj vem, ne bo lahko. Pa kaj!

Rezervacijo smo izvedli preko Airbnb portala. Če še niste prijavljeni lahko s prijavo preko te povezave dobite prvo nočitev 15% ceneje.