Iz Latisane smo se po polnjenju naših želodcev in praznenju avtodomovega mehurja odpravili naprej proti jugu. Sproti se spoznavamo kako delujejo stvari in zadeve.

Morje. Končno. Prispeli v Rimini, no v sosednjo turistično vas, Igea Marina, parkirali gajbo in en dva tri, že mokri smo vsi. Do večera v vodi, potem pa kaj drugega kot da smo vrinili en j. Večerja. Kaj drugega kot špageti.

Spali v ohlajenem aftodomu, saj smo bili priklopljeni na elektriko in smo prižgali klimo. Vreme je poletno, a s povdarkom na rahli kurji koži ob izhodu iz ravno pravnšnjega Jadrana. Perfetto! Ni glih ob Atlantiku, a se da. S klimo zvečer, morjem čez dan in pirom vmes.

Iz kamperplaca smo štartali šele po siesti, po 15:30. Ta plac je mel kup pravil, mir tam, wc chiuso, ne prižigati avta od takrat do takrat, tuš zvečer in žeton al pa ne. Zmeda. Šefe z masko je bil stoično prijazen in nam vedno nekaj prepovedoval, dajal gesla, kimal. Grimase mu hvala bogu nisem videl, ker je vedno mel masko gor. Drugače pa lepo in mirno.

Italijani so res delavni narod, glede na dela na njihovih avtostradah. Pogojno prevozne mostove omejujejo s prometom iz treh na eno špuro, asfaltirajo en pas, pa potem drugega, v glavnem lavore lavore. Tako da smo danes prišli le do bližine Pescare. Parkirišče si delimo s kakšnimi desetimi avtodomi, tako da pričakujemo mirno, a vročo noč. Vročo kot vročo, od toplote ne strasti. Morda se motim. Upam. Auč.

Parplac je zraven morja in tokrat smo izbrali večerno kopanje. Prijetno.

Jutri je plan, da gremo naprej proti jugu. Bomo videli kako bo šlo. Morda bomo prišli do Gargana, a malo cvikam glede ozkih in vijugastih cest. Bomo videli.