Še nekaj slik iz plaže v Guilianovi.

No pa smo prispeli do Apulije. Rabili smo kar nekaj časa, lahko bi hitreje a tudi počasneje. Že tak smo bolj počasni, z avtodomom pa še počasnejši. Iz Guillanove blizu Pescare smo se po zajtrku v parku odpravili naprej. Tudi mimo Pescare je bilo dosti del na cesti a je bil promet vedno bolj redkejši.

Za prvo postojanko v Apuljji smo izbrali kraj Villanova, med Barijem in Brindisijem. Počivališče je veliko, za 100 avtodomov, za 24 ur stane 15e, a ne delajo wc in tuši. Pogovarjali smo se v italo nemščini, tako da je nekak šlo. Za dobrodošlico je mister dal še buteljko njegovega vina. Začuda je še polna 🙂

Da se malo ozremo kje smo, umirimo in prevetrimo načrte, bomo tu ostali dva dni. Zvečer skok v morje, potem pa v vasico, kjer se turizem še prebuja iz korona spanca. Pol je zaprto, a smo vseeno šli na mini večerjo, kjer smo jedli razne ocvrte ribe in škampe. Tak šik, moderno je vse skupaj zgledalo. Ni imel odprtega vina, tam da sva z Mojco kar po buteljki vsekala. Dobro belo vino, il Pumo, pol malvazije in pol chardonaya. Zgleda, da Malvazija sploh ni slabo vino, če ga znaš naredit kot treba. Nič zabito, barve ne preveč rumene. Sva ga pa kar čutila, čeprav je imel samo 11 procentov. In to je tudi razlog, da še je podarjena buteljka polna. Ne bo dolgo…

V petek, danes, pa je blo malo bolj nagajivo vreme. Dopoldne je bilo vroče, zgodaj popoldan pa so se na celini naredile nevihte. Zgledalo ni obetavno, a je zdržalo. Do večera. Ko smo se s kolesi (plaža je cca 500 metrov od počivališča) vrnili iz popoldanskega kopanja, so se na celini že delali novi oblaki. Nameravali smo iti v vas na sladoled, pa sta si maladva premislila, ker bi raje imela filmski večer (spoznala sta Harrija Potterja). Nato si pripravimo večerjo in začne škropiti, pa neha, pa spet začne. Pa malo bolj, pa manj. In ko smo vse zunaj pospravili je nehalo deževat. Postavima stole spet ven, se vsedeva, začne škropit i spet rahlo deževat. Pospraviva stole in takoj zatem spet preneha deževat. Ker nisva osla, nasedeva da senzunaj vsedema še enkrat. Zadnjič. Seveda je potem deževalo 3 minute dlje. Konec koncev pa smo šli vsaj prej spat. Glih ja. Polovični filmski večer se je zavlekel do 23:15, kar je tudi ura, ko na tokratnem dopustu hodita maladva spat. Očitno je to dovolj, saj v vodi jima ne zmanjka energije.

Plani so za tiste, ki se jih znajo držat, torej niso ravno za nas. No jutri, v soboto, imamo plan se premakniti na agroturizem nekje blizu Ontrara, torej še vedno se bomo namakali v Jadranskem morju. Če bo fajn, bomo tudi ostali dva dni. Ampak to so plani, o realnih dosežkih pa več v naslednji epizodi pete sezone poletnih ekskurzij ekipe MALE triparije in sodelavcev 🙂