Rekli smo slovo vasici Villanova in prijaznemu lastniku kamper placa ter ga pičili z našim Ahijem še bolj južno, mimo Brindisija in Lecce, skorajda do Otranta. Naš cilj je bila jama, votlina, luknja (vsem tem kriterijem namreč ustreza) Grotta della Poesia.

Ker naš gugel ni pokazal nobenega parkirišča primernega za našega Ahija smo morali parkirati 1 km pred to jamo. Imeli smo srečo naleteli smo čist slučajno na eno veliko parkirišče pred neko plažo in restavracijo. Ok, ta 1 km pa bomo že šli z bicikli do jame. Ob pogledu na restavracijo kot zakleto zakrulijo želodci in se že veselo znajdemo pred mizo, polno školjk, testenin, pomfrija in morske solate.

S polnimi želodci smo se malo sprehodili naokoli in zagledamo polno ljudi na nekih skalah. Pridemo bliže in najdemo ljudi v sifonih. Pa ne tistih v kopalnici. Ker je fajn pihalo, so te luknje alias morski bazeni super za namakanje in skakanje v vodi.

Po osvežitvi pa pot pod noge oz.noge na pedale in via Grotta della Poesia. Ta jama pa ni kar tako, je pravi bazen, prava luknja, tudi votlina in občasno skakalnica v vodo.

Nazaj grede zopet oblaki in tokrat pravi dež z nevihto. Odločili smo se, da bomo kar na tem parkirišču prespali, v družbi Slovencev. Smo že mislili, da smo edini tuji turisti v Apuliji, pa smo danes srečali nemški, nizozemski in slovenski avtodom.