Kraljeva plaža za vse kralje, ki skrbno postavljajo senčnike, mažejo žene, se šprickajo z otroki in skrivoma opazujejo druge kraljične v bikinkah ter si pri tem momljajo : “breskvice, zorijo breskvice, okrogle breskvice vse okrog in vitke deklice in bele bluzice in sladke breskvice vseokrog.”

V petek smo zapustili Lotzorei in našo pridno muco gatolino. Verjetno je navajena, da se gostje poslovijo in pridejo drugi, saj je ta kraj dokaj prehoden, ne čisto turistični. En večer smo šli ven na sladoled in ob desetih se je bar šele napolnil, večinoma z domačini.

Do Coste Rei je bilo za uro pa pol vožnje, zato smo se vmes ustavili še na dveh plažah. Najprej na plažo Cea, kjer se meša turkizna barva morja in rdeče skale.

Zgodaj popoldan smo prispeli do te Coste Rei. Kako je področje dobilo ime ni najbolj znano, v igri so tri teorije. Prva govori, da je ime dobilo po bližnjem kraju, Cala Reina(sedaj se imenuje Cala Regina), druga govori o tem, da je ime dobilo po sužnjih, ki jih tukaj kot kaže kličejo rei(v drugih jezikih je rei kralj), ki so izvajali meorilacijska dela. Tretja teorija je zgodba belgijskega podjetnika, ki je tukaj v 60tih letih zgradil turistični kompleks in ga tako tudi poimenoval. Verjetno je resnica nekje vmes, kar vse tri skupaj zakuhane v eni zuppi di rei.

Še preden smo se namestili v vasici Villasimius, smo se skopali na plaži Rei Sole

V namestitvi Arcobaleno 2 nas je pričakala Đusi, vsaj tako smo jo razumeli. Ta je najdražja a tudi najbolj skromna. Sicer ima lepo teraso, klimo, kamin, teve, wifi, italijanski monopoli a smo rahlo razvajeni od za naše razmere prejšnjih lepih namestitev. Za domače živali pa imamo ose, katerih prebivališče sta lokalna fanta na našo prošnjo namenjeno Đusi, tudi odstranila. A na ruševinah že pridno delajo novega.

Zvečer smo šli v mesto Villasimius na večerjo v fast food z njoki. Zanimivo in dobro.