Finale

Naša hitrost odhoda na plažo je znana že širom Mediterana, tako da je ne bom dodatno opisoval. No v soboto smo se šli osvežiti na plažo Sveti Štefan (ne v Črni gori). Izbor je bil posredno izbran zaradi predhodne pridobitve nove prtljage, ki jo na tem mestu tudi ponosno predstavljamo: podvodna maska in ribiška palica.

Voda je bil presenetljivo hladna, rib in vodnega živja pa ogromno. Najprej je z masko to ugotovila Ana, kasneje jo je z ribolovom zanikal Luka. Lovili smo slabo uro, toliko da smo sprobali igračko- ribiško palco. Nadaljnja razočaranja nam je vljudno preprečil gospod iz Umbrie, ki nam je zaupal, da se nahajamo v naravnem rezervatu, kjer je prepovedan ribolov in da so kazni kar visoke.

Zvečer smo zakurli žar in na njem spekli vse kar nismo ulovili v morju, a smo kupili v Eurospinu. Zaradi os nismo hoteli peči ribe, saj imamo slabe izkušnje iz Lotzoraija, kjer na terasi zaradi os in muh nismo uspeli uživati rib z žara.

V nedeljo, na dan finala Eura 2020 oz 2021, smo se spravili na plažo malo prej, da smo se pravočasno vrnili v apartma in se odpravili v mesto. Plaža Sinizas je bila na listi za ogled s strani beach expertke. Ni kaj, zna izbrati. Če so ti všeč turkizne barve, mivka, umetna senca, potem so sardinske plaže zate. Res jih je na tone.

Zvečer smo šli v mesto na ogled finala Euro 2020 oziroma 2021. Finale v Londonu Italija proti Angliji. Leta 2006 smo z Damirjem in Igijem v Trbižu (Tarvisio) gledali finalno tekmo svetovnega prvenstva v Nemčiji in se z njimi veselili in brez njih čudili njihovim vožnjam gor pa dol po mestu. Italijani kot Italijani, zelo ponosni ko zmagajo. Tokrat, na drugem koncu države, gledam kako spremljajo in se na koncu tudi veselijo zmage. V center mesteca Villasimius smo prišli šele nekaj pred deveto, ravno na himno, ki so jo ob prenosu prek tevejev na glavnem trgecu peli skupaj z nogometaši. Čist druga himna, bolj vesela, borbena in navdihujoča kot naša. Sicer ne poznam besedila, ampak sliši se tak. Šelena koncu prvega polčasa smo našli mizo v lokalu s prenosom tekme. Slika je vsaj z desetimi prekinitvami sicer bila, zvok pa je iz terase, kjer je gledala tekmo večina gostov na drugem teveju, prihajal včasih kakšno minuto prehitro, včasih prepozno, dokler se ni naša slika čist ustavila. Do takrat smo spremljali drug drugega, tisti iz notranjega prostora in tisti iz terase, gledali reakcije ali je šansa in ali je bila uspešna. In seveda potem odziv tistih s počasnejšo sliko. No ko se je pri nas slika ustavila, smo šli na teraso za šank in od tam spremljali finale do konca. Ja, bilo je kar veselo, zastave in trobe…

Med drugim polčasom smo pa tudi dobro jedli, tako kot se spodobi ob dobrem fuzbalu. Sočnega tuninega zrezka, pa kot kaže nismo slikali.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja