V soboto smo zapustili topel Atlantik, da si najde nove obračalce teles, saj bi naj valovi sčasoma postali večji in močnejši, tako da bodo Sandi in druščina poleg kolesarjenja še malo potelovadili na deskah. Mi pa smo se obrnili proti domu, na vzhod.
Sobota je bil dan za tekmo za tretje mesto na svetovnem prvenstvu v nogometu, kjer sta igrala srednjeveška rivala Francija in Anglija. Ana in Luka sta želela, da pogledamo tekmo nekje v živo(če se že zaradi razdalje nismo odločili, da finale gledamo v Španiji), med domačini, da bo veselo in pestro. Mi zastavimo smer proti nekemu staremu srednjeveškemu mestecu Issigeac. Kdo zna to na glas prebrat, ala mu vera. Tam je tudi brezplačno postajališče, tako da lahko v miru prespimo. Preverimo tudi ali imajo tam kakšno gostilno ali bar in seveda da imajo. Popoldan se pripeljemo v mestece, ki deluje zaspano in prazno. Malo se sprehodimo, vidimo par gostiln, ki se pa na našo začudenje kmalu tudi zapirajo. Gremo v lokalno pivnico, pa povprašamo ali bodo meli prenos tekme in starec odgovori, da zaradi sejma drugi dan pred cerkvijo ne bo nič. Ok, nam tudi nič ni jasno, pa ga vprašam ali bo kateri drugi lokal imel kakšen prenos, pa je rekel da ne. Huh. No, drugače pa je mestece kar lepo ohranjeno.
Pa preverimo, ali je kaj za prespat v 20 km oddaljenem mestu Bergerac. Skoraj nič, neka parkirišča, pa na robu mesta PZA. Pa sklenemo, da se odpravimo do enega parkirišča, ki je 2 km oddaljen od središča mesta. Ko se približujemo temu parkirišču ob športnem parku, nam zraste nos, kot kraju istoimenskemu literarnemu junaku Cyrano de Bergeracu. Mimogrede, zgodba Cyrana gre tako, da on v imenu mlajšega vojaka piše ljubezenska pisma Roksani, ki se potem zaljubi v mladiča. Mladič pade v vojni, Cyrano pa še kar piše pisma/pesmi svoji neusrečeni ljubezni. Ko je Cyrano star, ji na željo Roxi on prebere pismo in končno Roxy na podlagi, kako čustveno ji je prebral pismo, skuži, da je on tisti, ki ji je vsa leta pisal ta pisma. In seveda Cyrano takoj potem umre. Tak je ta Bergerac. No bistvo zgodbe je tudi v tem, da ima ful dolg nos, tak da je imel kompleks dolgega nosu, da ga zaradi tega nobena noče. Jaz se zgodbe spomnim še iz časov prihoda kabelske televizije v naše konce in filma na Teleclubu al Filmnetu , ali kaj je že bil kanal, kjer je v sodobni izvedbi drame v filmu Cyrana igral Steve Martin.
No tako tudi nam zraste nos, ko vidimo polno parkirišče in še vse ostale polne pritikline za parkiranje, zaradi nekega super dogodka (kasneje sem zasledil, da so imeli tam tudi prenos te tekme). Torej kaj zdaj? Tu ne moremo parkirat, ker je vse natlačeno in polno. Nič gremo iskat novo lokacijo, pa se na tretjem rondoju zamislim, ma kaj smo nori: sred večera iščemo po nekem Bergeracu mesto za parkirat 6metrsko kravo, pa hkrati še lokal, kjer bomo gledali najbolj nepomembno tekmo na svetovnem prvenstvu. Zapeljem do neke pivnice, ki sem jo popoldan uočil, da je odprta do pol enih ponoči in lepo parkiramo in ob vstopu ob spremstvu Betijenega vlečenja in lajanja ugotovimo, da je ta pivnica v bistvu športni lokal z nekaj televizijami, izobešenimi zastavami in seveda s piri in hrano. Verjetno je bilo več televizij, kot gostov, tolko o tem kak pomembna je ta tekma za francoze. Ali pa so bili vsi na tistem bližnjem dogodku v športnem parku. Vsedemo, naročimo, gledamo in malo pred polčasom, beri ob polnoči, pride kelnar, da bodo počasi ugasnili teve in zaprli gostilno. No dobro, zapeljemo se 7 km do tretjega postajališča, ki je bil v temi oddaljen 20 km. Ko po prvem zgrešenem poskusu, končno sparkiramo kravo, pogledamo še drugi polčas super zanimive najbolj nepomembne tekme tega svetovnega prvenstva.
Zjutraj smo najprej napolnili in spraznili naša telesca, nato pa še našo kravo in se odpravili ob reki Dordonji naprej proti vzhodu. Nismo šli kaj daleč, le do PZA postajališča verige Camping Car Park v kraju Vezac, v območju polno gradov.
O tej verigi kdaj kaj več kasneje, v glavnem je super ker lahko za naročnino 30€ na leto vnaprej rezerviraš plac v PZA oziroma vidiš koliko je trenutno zaseden. To, da veš da bo na PZA prostor še za tvojo kravo, pri potovanju z avtodomom zelo koristi. Cena na noč je okoli 15€, načeloma deluje točenje vode in praznjenje sive vode in wc kasete. Kar dosti koristimo to verigo. Vmes na poti smo se ustavili še v enem starem mestu, kjer so glih zaključili z nedeljskim sejmom.
No v tem območju okoli Dordonje, je gradov kolko češ. Parkiramo v senco, maladva gresta v bazen, ki je v sklopu bližnjega kampa, potem gremo še malo zaplavat v reko.
Zvečer pa spet iskanje lokacije za gledanje najpomembnejše tekme svetovnega prvenstva, torej finala. V bližini je mikro pivovarna in pivnica Union (končno dober pir z imenom Union) , na FB imajo napisano, da bodo poleg pogostitve s hrano iz tovornjaka omogočili tudi ogled tekme. Super. Z biciklom se zapeljem do lokacije, vidim da nobenemu še ne raste nos in javim, da je lokacija super. Vrnem se po poti čez travnik, ki je dosti bolj varna, kot pot po cesti brez bankin. Nato se sprehodimo do lokacije dogodka, kjer kar prijetno uživamo. Škoda, da je platno v notranjem prostoru, a ma zaradi začetka tekme ob 21 uri, ko je v teh koncih sred julija še prav svetlo, to kar smisel.
Zjutraj z Mojco odkolesariva en krog do srednjeveškega mesteca Sarlat-la-Caneda. Mesto je pravi zaklad, očitno je tam za dobit tudi dober foie gras ( pašteta iz gosjih jeter) in pa tartufe. Mesto ma lepo tržnico, ki jo zaprejo z res velikimi vrati.
Nazaj sva kolesarila po kolesarski poti dokler naju niso ustavili komunalni delavci, ki so pot zaprli zaradi padlih dreves. Nato naju je pot vodila po cesti mimo pravljičnega gradu Montfort in pa mesta v skali La Roque-Gageac.
Ob poldne napojimo in pomolzemo našo kravico in se podamo proti Centralnemu masivu, Puy Sancy oziroma natančneje na 1300 nad morjem v smučarsko središče Super Besse.