Skok čez lužo je bil uspešen, čeprav bi si želela, da bi bil le skok. Trenutno sva v pojstli v hotelu. Emil že drema, jaz pa še z zadnjimi atomi pišem ta post. Pot se je vlekla, saj smo leteli vse do Islandije, preko Kanade do Atlante. Pogledala sva skoraj vse filme na letalu, odigrala vse igrice, poslušala muziko… Je kar šlo…do izkrcanja. Potem pa se te podajajo kot pingpong žogico. Prva procedura je na carini. Po eni uri čakanja v koloni, sva celo prišla do nič kaj nasmejanega delavca na carini z črnimi rokavicami. Zakaj si prišel v ZDA? Kdaj greš domov? Pa take sprašujejo…. Vzamejo ti prstne odtise in te za “spomin” fotografirajo. Le da slike ne dobiš. Potem te ustavijo, ker imaš dve jabolki v ročni prtljagi. In sta šli jabolki svojo pot. Potem te slečejo (no le jakne) in sezujejo, spet pregledajo ročno prtljago. Na koncu moraš, ko celo prispeš do svojih kufrov celih 2 sekundi, na vlak spet po kufre. V glavnem sva ugotovila, da je glede tega EU meka! Da ne rečem, kak sem bila navdušena nad munchensko železniško postajo in letališčem.
Zmatrana od poti sva si še privoščila pravo ameriško večerjo: Philly cheese steak in Chicken strings, seveda s Coca Colo.
Aja, pa še to. Ljudje so pa tu zelo prijazni in radovedni. Na vsakem koraku so naju ustavljali in spraševali kam sva namenjena, od kod prihajava… In vsakokrat so nama pomagali. No zanimivo je to, da so vedno Emila ustavljali in to spraševali. Zaradi njegove zmedenosti ali brade?!? hmm… 🙂
Torej lep pozdrav vsem v Slovenijo in lejko nouč. Prve slikice pridejo jutri.
Juhu! Težji del je za vama, zato se seveda tudi jaz veselim. Po eni strani je razumljivo, ta procedura na carini; po drugi strani pa te res degradirajo na raven živivne. A kaj češ – glavno, da sta prispela! To, da ustavljajo Emila – verjetno so ti ameri tolk sramežljivi, da pač njega nagovarjajo – upajoč, da bodo tako prišli do tebe…:-)
Imejta se..!
Super, hvala bogu brez težav skozi to tumasto ameriško carino, sem mislil, da vesta za ta carinski(protiteroristični)podroben postopek. Zaj pa takoj spat, da bosta imela dovolj moči za pohajkovanje po ulicah Atlante. Uživajta!!!
No, ojla lepo da je vse mimo,predvsem na Emila sem mislila celi čas.
Zdaj pa najprej MOjca na delo , ti Emil pa uživaj sto na uro.
Imejta se fajn!!!
pozabila sem napisati zgoraj moje ime(anonymous sem jaz)
Najprej hvala za obe sporočili po mobilnem telefonu (težko sem ju dočakala). Lepo, da sta potovanje v redu prestala. Na carini pa je pač
tako, kot sta opisala; predvsem v Ameriki.
Sedaj pa uživajta, samo ne jejta preveč ameriške hitre hrane, da se ne bosta zredila. Adijo!
fajn fajn, samo da sta spet na tleh. Si kar predstavljam Emila, kak so mu šli na živce s temi in onimi fintami. Hja zaj pa na pot in novim dogodivščinam naproti.
Uživajta, se tipkamo….
Planetarij mata v planu?
Uživajta!!! Potem pa še z ostalimi vtisi na dan.