Po še enem hitrem Aninem skoku v bazen smo se poslovili od majhne vasice Vila do Bispo in Casa Mestre. Všeč nam je bila ta mikroklima tega najbolj jugozahodnega dela Portugalske. Jutranja temperatura je bila 18 stopinj celzija, popoldanska pa 21. Idealno, predvsem za upokojence in kot je že Emil omenil za moške.

Na poti v Olhão smo se ustavili nekje na sredini Algarveja, na plaži “treh bratov” ali v originalu Praia tres Irmãos. Spet še ena zanimiva plaža, polna tunelčkov, lukenj in zeleno obarvanih skal. Voda pa hladna.

Za eno uro smo najeli pendolinota s toboganom. Ana in Luka sta uživala, jaz pa priznam malo manj. Fajn je pihalo in sva morala z Emilom fajn razmigat najine noge. Po toboganu sta se spustila le Ana in Emil, ki se je skoraj zagozdil na njem s svojo široko ritjo. Postavila sta rekord v najhitrejšem spravljanju iz vode na pendolinota.

Proti večeru smo prispeli v našo zadnjo bazo na Portugalskem, Bjb apartments. Nad apartmajem oz.sobo smo navdušeni, res je lepa. Imamo skupno kuhinjo z jedilnico, kjer nam bodo pripravili vsako jutro zajtrk, in na vrhu stavbe skupno teraso z žarom. Emil je kar zažarel, ko je to videl, še posebej pa, ko je slišal, da so eni gostje pustili v hladilniku pivo in da si lahko postreže. Žal je pivo bilo toplo in je še vedno v hladilniku.

In še pogled iz terase…