Danes je moja naloga, da napišem blog, ker je trenutno tekma Valur:NK Maribor. In bog ne daj, da zmotimo našega vnetega navijača. Čeprav se nekaj trudi s prenosom po spletu, pa žal nima sreče z gledanjem.

Ok, vrnimo se na začetek včerajšnjega dne. Zapustili smo La Maduzza in krenili k naši drugi postojanki kmečkemu turizmu Agroturismo Su Nuratolu, ki se nahaja na zahodu Sardinije. Še prej smo naredili postanek pri skali, ki ima obliko slona, in je zelo znamenita za Sardinijo. Leži pa ob neki cesti. Baje je na severovzhodu še ena skala, ta je v obliki medveda.

Sledil je še en postanek v mestu Alghero, ki je baje katalonskega izvora. Na koncu srednjega veka so namreč Sardinijo zavzeli Katalonci in Sardinijo so priključili k Aragonskemu kraljestvu. Tu tudi najdeš dvojezične table, saj je katalonski jezik priznan kot drugi uradni jezik.

Najprej smo napolnili naše trebuščke, kje drugje kot v Mcdonalds-u, nato pa akcija. Vreme, bilo je namreč oblačno, je bilo kot nalašč za igranje tipičnega turista in hop s turističnim vlakom po starem delu mesta. Tudi na sladoled nismo pozabili.

Po Algheru pa vožnja do našega Agroturisma. Še dobro, da obstaja stric google, da nam je pomagal priti na ta wild windy west ali po slovensko na divji vetrovni zahod. Začelo je res pihati, oblaki so brzdeli v smeri vetra, narava pa je postaja vse bolj divja. Tudi ta naš kmečki turizem je en tak divji. Kot da bi prišli k enim na kmetijo domov spat. Ok, saj ni tako hudo, so še drugi turisti, predvsem motoristi. In ne spimo pri njih doma, ampak v hišici, kjer so štiri sobe. Ne apartmaji, ampak sobe. Ja, z Emilom sva ga tokrat biksnila in rezervirala štiriposteljno sobo namesto apartma. Ko nismo našli kuhinje, so nama začeli alarmi zvoniti. Ni nam preostalo drugega kot, da se sprijaznimo s tem, kar imamo. Drugače je soba čista in nova. Pa še posode mi ni treba prati, jupi. Edino, kar naju je zmotili, je mlačna gostoljubnost lastnikov. Ampak, bom počakala, mogoče bodo vtis popravili. Najbolj pa je važno, da Ana in Luka uživata na kmetiji, saj imata ogromno dela s tremi kužki, od teh sta dva mladička Belko in Črnka (tako sta ju poimenovala), in s petimi ali šestimi mucami, od teh so štirje mladički.

Po včerajšnjem nekopalnem dnevu smo spet vklopili naše baterije za kopanje in se odpravili še malo bolj južneje na dve plaži Sa messa longa in Putzu Idu.

Sa Messa Longa je bila zelo lepa, peščena, barve prečudovite, ampak zelo vetrovna.

Hitro smo pobrali naše stvari in krenili na drugo stran polotoka na plažo Putzu Idu. Tu je bilo malo boljše z vetrom, je pa bila plaža čist po meri za Ano in Luko. Bela mivka za igranje in zidanje gradov, valovi ravno dovolj veliki, pa še globina je bila ta prava, saj se je zelo počasi spuščala v globino.

Ker pač ne moremo kuhati 😎, smo šli jest v restavracijo. Privoščili smo si pravo pojedino, čeprav porcije niso bile velike, so pa bile ravno pravšnje. Slike vse povejo in vsi smo pojedli do zadnje drobtine, še kruh in mlince alias sardinski kruh. Ta kruh pa je res zanimiv in zgleda kar popularen na Sardiniji. Nas spominja na mlince.

Jutri pa zopet v južno smer, novim plažam naproti.