Tu glasneje govorijo

Spet doma

Tu hitreje pijejo

Spet doma

Tu pozdravljajo glasno

To je vas

To je vas, morda zato

Tak poje Vlado Kreslin v pesmi Spet doma. Pesem gre še naprej in ne moreš verjet, tudi konča. Youtube. Sicer v našem primeru glasneje govoriji tam, od koder smo prišli. Sigurno pa drži naslednja trditev v Vladovi pesmi, da smo hitrejši v pitju. Čeprav se hitro navadiš na 0,66 litrske pire in pitna bela vina. Celo Malvazija je ponovna prišla v mojo pitno kategorijo. Rdečih, pa razen variacij v obliki roseja, nisem poskušal., čeprav me je glede na naziv, Primitivo, močno privlačil.

Oricchette, ušeska, so testenine na apulijski način. Malo bolj debele in seveda, tako kot vsaka italijanska pasta, dobra. Dostikrat se oricchette pojavijo na menijih v družbi školjk cozze (klapavic) in vognol (ne spomnim se našega imena). Domače olive so bile najboljše, kar sem jih kdaj probal. In to v kategoriji grških, andaluzijskih, valencijskih in dalmatinskih. Saj nekaj morajo znati narediti z njimi, če pa majo toliko oljk. Na menijih niso tako pogoste ribe z žara, ponavadi ena ali dve jedi, so pa pogoste ocvrte jedi. Fritto misto. O picah in mcdonaldsih pa ne bi kaj dosti, razen tega, da smo enkrat jedli pico, ki je mela obliko in trdoto predpripravljene zamrznjene. Podobno se nam je zgodilo enkrat v Pisi in smo v naslednjem obisku tega mesta močno popravili vtis pic iz Pise. Ko smo že pri Pisi, dajmo še skočit na gelato. Klasično dober, v Peschici smo lizali več let na seznamu Italia gelato top 100, a otrokoma je še vedno enako dober kot albanski, iz Kepice čez cesto na Celovški. Domači sladoled, mu piše na steklu. Domači. Morda zato. Tako kot se konča Vladotova pesem.

Tudi mi zaključujemo letošnje dopustno utrujanje s številkami:

• 4,1k evričef, od tega pol za najem hiše na kolesih,
• 2800 prevoženih km po avtostradah, ki jih obnavljajo in cestah, ki jih ne obnavljajo,
• 21 dobro prespanih noči na 13 različnih mestih,
• presenetljivo nič zvite pločevine in počene plastike na vozilu, razen enega zlomljenega šraufa,
• Dve in pol kremi za zaščito pred soncem,
• Ena raztrgana marela in en zlomljen stol, posledično ena nova marela in dva nova stola, od tega eden že rahlo načet,
• za 7 strojev umazanega perila
• samo 9 plaž,
• ogledana 4 stara mestna središča, Otranto, Alberobello, Polignano a mare, Peschici,
• odkričanih 10 plus atrakcij v Mirabilandiji,
• 10 plus praznjenj prenosne školjke,
• 0 domov pripeljanih morskih školjk (štejem kot osebni uspeh),
• 10Gb porabljenih mobilnih podatkov v tujini (ne štejem kot osebni uspeh, saj je polovico tega prekoračenih),
• nič razbitih kozarcev, krožnikov in arkad,
• en boleč padec,
• en ustvarjen zastoj zaradi guglovih bližnjic,
• 21 dni in noči preživetih skupaj z družino (največji družinski uspeh, saj smo se skregali le na vsak tretji dan).

Dolgo sem razmišljal o tem, da gremo kam z avtodomom in sedaj lahko zapišem prednosti in slabosti, ki sva jih z Mojco ugotovila napram našim navadam na dopustih.

Plusi:

• Oblačila, posodo, hrano imaš razpakirano v avtodomu in recimo da so vedno na istem mestu,
• Mini kuhinja je pri roki,
• Prilagodljivost glede naslednje destinacije je največja prednost, saj če ti je nekje všeč podaljšaš bivanje, če ne odpelješ,
• Hladilnik dela na plin, štrom ali akumulator, posledično imaš hladen pir vedno pri roki. Samo skrbeti moraš, da ga zaradi majhnosti hladilnika, pravi čas vstaviš (tudi pri tej temi je zaradi majhnosti, timing zelo pomemben),
• WC je vedno pri riti, mislim pri roki,
• Parkirišča za avtodome so čisto blizu večjih plaž in s tem smo skoraj do vseh plaž imeli 100 metrov. Razen do dveh, kjer smo se peljali s kolesi,
• Sigurno je še kakšna.

Minusi:

• zaradi neokretnosti in neizkušenosti voznika nismo mogli priti do malih, skritih neturističnih plaž. Lahko bi šli s kolesi, a so nas vzpetine in vročina odvrnili,
• drag način dopustovanja, saj te ob upoštevanju cene najema avtodoma, stane spanje vsaj 120 evrov (tam kjer ti ponujajo vsaj elektriko),
• če že plačaš elektriko, je vsaj na jugu Italije praksa, da lahko uporabljaš moč le do nekje 1500W (verjetno 7A varovalke). Uporaba klime, indukcijske plošče in električnega žara je skoraj nemogoča,
• postajališča so redko v senci,
• ropotarnica v prtljažniku, kjer vedno nekaj iščeš. Treba imeti red in malo stvari,
• postana odpadna voda smrdi ob premikanju avtodoma, tako da je treba pogosto prazniti 100 litrski rezervar,
• vožnja je počasna, do 120 km na uro, saj je upor zraka ogromen,
• preden sem se navadil na širino in dolžino avtodoma, sem bil nervozen, a sčasoma sem se navadil in sprostil,
• verjetno še marsikaj…

Poskusili smo, bilo je fajn, morda še kdaj. Je pa še vedno naša najljubša metoda dopustovanje z štirimi malimi kufri na letalo, tam najem malega avta in skakanje s plaže na plažo. Tako smo naredili v Algarve.

Apulija je v redu, plaže so, vsaj te kar smo jih obiskali, res lepe, morje je dokaj čisto a z občasnimi naplavinami plastike, senca se najde pod marelami, ljudje so prijazni, cene so normalne (0,66 pir v kamp trgovini 20 metrov od plaže stane 1,6€), v gostilnah stane porcija testenin s školjkami med 10 in 13 €. Je za it, nič čakat. Ryanair vozi iz Trsta v Bari za mali dnar.

Pa še naša približna pot: