Po napornem šolskem letu, ki je letos bilo drugačno kot ponavadi, si je potrebno vzeti nekaj konkretnega počitka. Letos smo si zaradi razmer vzeli dan več kot ponavadi. Počitka pa je hitro lahko preveč (čudno, da sem to napisal), a nam to telo pravočasno sporoči. V našem primeru je to telo v obliki Bookinga, ki javlja, da nas v prihodnjem prenočišču že čakajo. Kolko poznam francoze, v to močno dvomim, ampak vseeno treba naprej.
Tukaj v residenci Pastregno smo dokončali naše plane za letošnji dopust. Rezervirali smo še zadnje tri destinacije na Sardiniji in kupili karto za trajekt nazaj na celino. Predvidoma bi se naj vrnili 22.julija, ampak dajmo dan po dan, pa da vidimo do kdaj zdržimo. Rezervacije smo letos izvedli izredno pozno, saj zaradi vsem nam znanih razmer nismo vedeli kam sploh želimo it. In ker smo pozno začeli iskati, so ostala le še dražja in ne tako zaželena prenočišča. Pa še podražili so storitve prenočišč. Kar se bo tudi poznalo na našem buđetu.
Še pred Sardinijo pa še gremo obiskat Tour de France, ki bo v nedeljo imel cilj v Tignes-u. Nato se v ponedeljek 5. julija spustimo do Ligurskega zaliva, kjer imamo v večernih urah trajekt iz Genove v Porto Torres na Sardiniji. Najprej se odpravimo v bližino kraja zločina izpred dveh let, to je na vzhodno obalo, kjer bomo s čolnom (vodeno s kapitanom ali sami brez krmarja) šli na te famozne plaže Cala Goloritza itd. Nato se po par dneh premaknemo na Costa Rei, kraljevo plažo, kjer bomo v vlogi kmeta na šahovnici iskali prostor ob turkiznih vodah. Nato se premaknemo proti jugo zahodu, do Chie, kjer bomo delali nekaj, kar se pač dela na morju in po še nekaj dnevih sledi še Costa Verde, malo bolj zapuščeni del otoka. Nato se eno sredo zvečer v Olbii zapeljemo na trajekt in izkrcamo v Livornu in potem sledi vožnja domov. Okviren plan je, rezervacije so, dokumenti upam, da tudi. Tudi covid zeleni certifikat v digitalni obliki pdf je sedaj prav zapisan, kjer nama piše, da sva dobila eno dozo od predvidene ene doze cepiva. Zdaj je se samo na nas, da se imamo fajn in da smo zdravi.
Pa še to, tukaj v Pastrengu smo bili 4 noči, od tega smo se premaknili od tod le en krat. Dopoldan in popoldan smo bili v bazenu, velik kot en fajn vrt (cca 10×6m), vmes počivali, gledali nogometne tekme in tour. V ponedeljek smo šli v bližnji kraj Lazise ( dobro ime, spominja me na nekaj, hm… ) na večerjo in sladoled. Lepo mesto, videz takšnega obmorskega, dokler ne vidiš labodov v vodi. Drugač pa turizem je tu v polni formi predvsem prednjačijo Nemci. Gostilne so tudi polne (verjetno bolj domačih gostov).
Tukaj, kjer spimo, imamo sosede Estonce, Nemce in Belgijce. Šefe Luka dela ekološko vino, katerega buteljka nas je čakala ob prihodu. Nato sem ga prosil, da bi kupil še kakšno buteljko, pa mi je dal najprej za probat še eno buteljko, sicer drug letnik, zdaj pa se mu izogibam, ker verjetno pričakuje, da bi kupil kaķšen karton. Hec, če me jutri zjutraj najde, vzamem kakšne tri za na pot.
