V četrtek smo zapustili nižinsko počivanje in se odpravili v visokogorje na višinske priprave. V višinah je zrak bolj redek, zračni pritisk je nižji, kri se ti malo zgosti in zato se hitreje zadihaš. A ko se telo navadi na to stanje, se ob vrnitvi v nižje predele počutiš bolj fit. In za ležanje na plaži s čivavo na straži, je priporočljivo biti čimbolj fit.
V visokogorje smo pristopili preko prelaza Petit Saint Bernard, ki povezuje dolino Aosta in dolino reke Isere. Ker je bila na avtocesti v okolici Milana pričakovana gužva, smo se še pred prelazom ustavili v mestecu Morgex, ki ima ime kot iz kakšnega futurističnega filma. Presenetljivo dobro kosilo v bikers pubu (zelo dober steak) in via Picolo S. Bernardino. Med Morgexom in prelazom je še očarljivo smučarsko središce La Thuile, ki se ponaša s pistami z razgledom na Mont Blanc. Na prelazu pa oblačno, mrzlo, 9 stopinj in veter, tak da smo se hitro preobuli v bolj toplo obutev.
Od prelaza je še bilo pol ure vožnje do naše naslednje postojanke, aparthotela Santa Terra v Les Breveries v bližini Tignesa. Vasica leži na nadmorski višini 1500, v 300 metrski grapi pod ogromnim jezom. Rahlo klavstrofobično. Z jezom so v 60 letih prejšnjega stoletja zalili originalno vasico Tignes, ki je sedaj verjetno raj za potapljače. Na promocijah piše, da je vas Les Breveries, tu kje spimo, še zadnja izmed vasic z avtentičnim šarmom, kar je morda res, a ni ne vem kaj. Za razliko od tega prenočišca, ki pa nas je prijetno presenetil. Zaradi corone je bil zaprt od marca do prejšnjega tedna, tako da so zeeeelo veseli vsakega turista. Gospa receptorka nam je v francoski anglešcini z zmigovanjem glave in dvigovanjem rok razlagala vsako podrobnost. Res prijazna. Ne vem pa, kako je kaj razpoložena pozimi, ko je gostov polno.
Tignes, leži 600 višinskih metrov višje, na 2100 nm, ob jezeru, okoli jezera pa travniki in bloki. Eni lepi, drugi betonski, pač takšni, kot so v teh ski resortih. Ker spimo v resortu, smo dobili Tignes kartice, s katerimi lahko izkoristimo določene aktivnosti, kot so vožnja z gondolo na 2700 nm, igrišča, trampolini, pedolini, mini golf itd. V petek, na lep sončen dan, smo se z gondolo dvignili na 2700 in se sprehodili po lepi potki, da smo na eni strani videli smučišča v Tignesu, na drugi pa Val d’Iserska. Bi blo fajn priti pozimi sem. Sicer pa je smučarska sezona tu še odprta, saj se smuča na ledeniku Grande Motte, na cca 3500 nm. Ob pohodu se nam je nič kraj sramežljivo razkazoval Mont Blanc, ki deluje res belo. Na drugi strani, za ledenikom Grande Motte, pa je še ena izrazita gora, dosti nižja kot Bela gora, Le Grande Casse z ostrim grebenom in zelo špicastim vrhom. Lepi razgledi z občasnimi obiskovalci svizci, ki so pa kar plašni.
Po spremljanju zmagoslavja pikčastega Mohoriča, smo se spravili nazaj v hotel in se šli razvajat v spa. Skočili smo v bazen z masažnimi curki, malo se segreli v turški in finski savni in zvečer prijetno utrujeni zaključili s prvim dnevom višinskih priprav. Tu ostanemo do ponedeljka, v soboto se dobimo s sodelavcem Sandijem in njegovo družino, v nedeljo pa še s karavano Tour de France pride fororeporter Drejč. Te višinske priprave sigurno ne bodo dolgočasne.
