TdF (Tour de France) spremljam že od časov, ko smo v devetdesetih dobili kabelsko in zraven še Eurosport. Takrat sem julijske popoldneve preživljal ob spremljanju asov, kot so bili Indurian, Pantani, Armstrong, Cippollini, Ullrich, Bugno, … Spomnim se kako so kolesarji protestirali, ko so morali čepice zamenjati s čeladami, nato kako je bila dopinška afera Festina. Prav tako se spomnim kako je Indurain vozil kronometre kot nor, v hribih pa ga je Pantani že v prvem hribčku prehitel, a je Indurian z velikimi prenosi in nizko kadenco vseeno prilezel na vrh Alp d’Hueza. Kako je Armstrong s svojo borbo proti raku bil svetla točka kolesarstva. Bile so se borbe za rumeno majco, a slovenski asi so samo dvakrat malo povohali rumeno barvo. Valjavec in Brajkovič sta bila celo med top 10 v skupnem šeštevku. Že to je bil ogromen uspeh, ki se ga v Sloveniji niti nismo prav zavedali. Dokler niso prišli casi Rogliča, s prvo zmago na tdf na eni izmed kraljevskih etap leta 2017. Potem pa lani, sanjski tour, kjer sta dva slovemca trgala celo karavano do neponovljivega sladko-kislega konca. Slovenija je postala velesila kolesarstva. Zdaj komentator na Eurosportu, Kirby in vsi ostali zelo dobro poznajo Slovenijo in njene kolesarje.

In zdaj smo mi tu, na touru. V rumeni bo Slovenec Tadej, katerega že zdaj primerjajo z največjimi, z Mercxom, Anqetuilom, Hinaultom… Dva glavna favorita dirke sta bila Slovenca. Tretji, Matej je zmagal najdaljšo etapo na letošnjem touru. Še kar ne morem verjet…