Zjutraj gremo na izi, počasi. Zajtrk v sobi, kjer imamo celo jedilno mizo, da na njo iz toplega hladilnika postrežemo zajtrk. Še pomnimo ta predkovidni občutek, ko si ob  hotelskem zajtrku še tretjič prišel s polnim krožnikom do mize polnega praznih krožnikov in na pol odprtih marmelad in nutell, in ko te ob prvem ugrizu v hrano, v tej tretji rundi, naenkrat konkretno pritisne na blato. In naenkrat se ta član družine predčasno s hitrimi, a kratkimi koraki odpravi proti dvigalu, katerega ni in ni. Mencajoč pred dvigalom se sprašuje ali bo zdržal ali se raje odpravi peš v šesto nadstropje. No, tega občutka pri nas trenutno ni, ker si nismo privoščili hotelskega zajtrka in ni cepetanja pred dvigalom.

Ko smo opravili svoje jutranje razvade, smo tokrat za naše premikanje po mestu izbrali moje najljubše prevozno sredstvo, bicikl. Ana in jaz sva izbrala črnorumen tandem, Luka otroško, 20 colsko kolo, Mojca pa žensko kolo. Ker je tandemsko kolo kar težko, so se pri izposojevalnici strinjali z Mojco in Luko, da si raje ne izposodita tandema. In smo se odpeljali čez živalski park (park Tiergarten) v živalski park (zoo).

V Zooju pa smo končno videli mladi pandi, ki sta nam, ko sta se skotili pred dobrimi dvemi leti, nastavili kurs za to mesto. Sedaj sta že večji, a še vedno igrivi in luštni.

Zoo ni prevelik, imajo dobro urejene predele oz.ograde za mačke, opice in ptiče, pač kot v ostalih zoojih. Ne vem, mislim, da sem teh zoojev za svoj okus videl že dovolj, če ne, kje preveč.

Ko smo po več kot 4 urah občudovanja ograj in njihovih prelepih, a rahlo lenih ujetnikov, našli izhod, smo k naši že ogrooomni plišasti družini, dodali še enega novega člana. Seveda pando.

S kolesi smo se odpeljali iskat hrano, cilj je bila neka pivnica s hrano, a smo naredili pit stop kar v burger kingu. Smo se potolažili, da bo hitreje in ceneje. Malo smo morali gledati na uro, saj smo imeli ob 18:15 dogovorjen sprejem v Bundestagu in ni vljudno zamuditi. Vstop v Bundestag, no pravzaprav v stekleno kupolo nad nemškim parlamentom, je pogojena z vnaprejšnjo vlogo in odobritvijo te vloge. Vlogo smo lahko podali preko interneta in to brez kvalificiranega digitalnega potrdila. Kupola je res lepa in z nje se vidi kar dobršen del mesta.

Malo smo se še zapeljali s kolesi ob reki in nato smo se zadovoljni vrnili na kolesa, ki so, kot so mi že prejšnji obiskovalci Berlina zaupali, res primerno in dobro prevozno sredstvo za po mestu. Kot kolesarji dobro vemo, moramo moški po kolesarjenju vrniti telesu to, kar smo mu vzeli. Za izvedbo tega procesa, pa se je do zdaj in tudi tokrat kot najprimernejše izkazal vnos malo večje količine piva.