Letos je o dopustu odločila hrana. Želja po dobri grški musaki, gyros piti, solati, raznih mez in tako dalje. Večina nas ve zakaj gre in že požiramo slino.

Štartamo v nedeljo, ko se zapeljemo do bližine letališča Malpensa Milano. Potem v torek odletimo na Kreto, Heraklion. Na Kreti smo dva tedna, najprej gremo na zahod, v vasico Kaliviani, nato se konec tedna premaknemo proti jugu, v vas FrangoKastelo. Zadnja postojanka je na jugo vzhodu, v bližini Diaskari. Nato se vrnemo na celino v Milano in nato še za tri dni skočimo v francoske Alpe, v gorsko vasico Valloire, skozi katero se bo v dveh dneh zapored peljala karavana kolesarske dirke po Franciji. V petek ali soboto se odpravimo proti domu.

Plan je okviren, prenočišča so rezervirana, brezplačne odpovedi so potekle, ovire se pa kot ponavadi vedno najdejo. Ena, ki jo uspešno že glihamo, je moja angina. Od četrtka naprej sem na antibiotikih, stanje se izboljšuje, a počasi. Sicer mi pa po eni strani ustreza, saj v tem času nepijem alkohola, čeprav bi glede na navodila na tabletah, lahko. Naslednja ovira nam mežika pri letalskem osebju evropskih letalskih družb. Letimo z Easyjet-om, delavci katerega ravno danes štrajkajo v Italiji, predvsem so aktivni, no manj oz. neaktivni na letališču Malpenza. Bomo videli kako se bo izšlo. Upam, da pridemo na Kreto in seveda, tudi nazaj. 🙂