Vse modrine modre

Evo, neuradna fotoreporterka je uredila zbirko še neobjavljenih fotografij in bomo le ščepec teh objavili na našem poligonu osebnih doživetij in izkušenj.

V glavnem, v četrtek smo šli na to oh in sploh plažo Elafonissi, na jugozahodu otoka. Do tja smo rabili dobro ure vožnje. Vmes smo videli propadajoče vasice, kakšno kozo in ovco in dosti kamna in šavja. Tako kot pač je v teh koncih. Zelenega, kot smo vajeni v Sloveniji je malo, kar pa tudi paše za spremembo.

Plaža je pravi turistični magnet, saj prihajamo iz vseh koncev Krete na ta odročni kraj. Plaža pa zgleda nekako tako, kot da je v morje rahlo pogreznjen naravni peščeni most med celino in otočkom. Ona bela mehka mivka, ki ostane na tleh, turkizna barva morja in seveda nekaj selfi stickov v rokah žensk s preveč v rit potegnjenimi kopalkami. Smo lepi in igrivi. Verjetno je maja ali septembra na teh koncih kar lepo, ko naravi pustimo, da nas očara s svojo lepoto. Ne pa, da mi svoje riti tja tišimo.

Nazaj grede smo se vrnili po drugi poti, malo bolj civilizirani. Na poti nazaj je Mojco od vsega blišča migrena ulovila in smo se peljali direkt v apartma. Tam pa nas je pričakala druga oblika svetlobe, nična. Vasica je bila brez elektrike, teh par gostiln pa je delalo na agregat. Da je bila tema, je Mojci prav pasalo, saj v času minevanja migrene paše tema in mir. Mi pa smo s kuhanjem in umivanjem počakali do pol desete, ko se je vasica ponovno elektrificirala. Tako da smo v dnevu doživeli svetlobo rozastega peska in turkiznega morja ter temo brez-električnega sveta. Ja, zeleni prehod, here we come 😀

Še nekaj podatkov za podatkoljube: temperatura zraka se giblje do 31 stopinj čez dan, vetra severo-vzhodnega je nekje do 30 km/h, v sunkih morda 45. Vlaga je nična, noč je mična, a topla, nekje okoli 23 stopinj. Voda je na zahodu in odprtih delih dokaj sveža, za nekoga tudi hladna, v plitvinah Elefonisija pa na območjih brez toka, celo topla in prijetna. Nadlog v obliki komarjev in ostalih krvosesk je nekaj, a jim v Sloveniji kupljen Autan ne diši. Ostalih nadlog in politikov pa zaenkrat ni na vidiku. Pivo je v gostilnah od 3 do 4 eure, gyros pita je okoli 4, musaka nekje 7-8, grška solata med 5 in 7 euri. Na prvi denarniški vtis je Kreta malo cenejša od Sardinije in Italije, kjer smo preživeli zadnje tri dopuste. Čeprav za čuda zapravimo vsaj enako denarja, če ne več. Pač leto inflacije.

V petek smo najprej imeli namen iti na še eno prelepo (instagram) plažo, a smo le to prestavili za nedoločen čas. Do te plaže lahko prideš po makadam cesti ali pa po morju. Sicer imamo apartma še na zadnjem kilometru asfaltne(občasno betonske zaradi naklona) ceste, ki v nadaljnih 7 kilometrih makadama pelje proti vrhu hriba, od koder je še nato kar nekaj minut peš hoje proti plaži Balos. A se na pobudo najemodajalca (avta in apartmaja) te poti nismo lotili in smo iskali rešitev po vodni poti. Iz bližnjega pristanišča peljeta dve ladji na to plažo in sosednji otok, a je ena polna za nekaj dni naprej, druga pa sprejme do 300 ljudi. Smo rekli, da se pa tega ne gremo. Hočemo še nekaj avtentičnosti in romantike ;). In smo v petek po res počasnem jutranjem ritualu, šli še enkrat namočit riti v Falasarno. Kjer je pihalko še bolj kot v sredo in smo zato še enkrat najeli obstoječe marele in ležalnike.

Daj, napiši nam kaj!