Kriti je od vzhoda do zahoda dolga 200 km, široka pa med 20 in 50 km. Visoka pa je do 2,5 kilometra. Tako zdaj lahko zračunamo površino in prostornino. Torej je je za slabo polovico Slovenije. Kritencov pa je približno toliko, kolikor imamo mi penzionerjev, z razliko, da pri njih število upada, pri nas pa raste.

Kaliviliani smo v rahlo oblačnem in vetrovnem vremenu zapustili v nedeljo dopoldan in se prek prelaza Imbros, kjer je tudi ena izmed številnih sotesk, preselili na jug otoka, v vasico FrangoKastelo. Na prelazu se je oblačno vreme prepustilo sončnemu in vetrovnemu. Predvsem vetrovnemu. Pihalo je kot naša burja, z gore proti morju. In to v sunkih.

Na polovici vetrovnega spusta s prelaza smo se ustavili v restavraciji, kjer smo ob prekrasnem razgledu nasitili hrane, razgleda in vetra.

Vasica Frangokastelo je v dolini, ob morju. Zadaj na celini pa kraljujejo gore, Bele gore (Lefka Ori). Lep razgled. Apartma je preprost, čist, šesti in zadnji zaporedni od gostilnice. Lastnika sta prijazna, s štirimi otroki živita par ulic naprej. Letos so se odločili, da se iz svojega doma izselijo v en apartma, tukaj kjer smo sedaj mi in da njihovo hišo oddajajo čez poletje.

Naslednji dan smo šli peš, vau to je pravi uspeh, na plažo. Rahlo nepoštimana a z velikim potencialom, mivkasta s sicer redkimi drevesi, ki dajejo tudi bolj redko senco. Pihanje se je umirilo in dan je bil v redu.

Zvečer smo jedli v gostilnici ob apartmajih. Hrana domača in res okusna. Ana in Luka sta se kasneje še igrala z otroki, ata je spil kakšno rakijo s šefom, mama pa je sodelovala pri igrah s kartami in bila z drugo mamo prevajalki iz angleščine v domač jezik.

Sreda, zjutraj je spet pihalo a smo vseeno šli na izlet z ladjico. Zapeljali smo se cca 15 km do lepe vasice Sfakia, ki se prevede v “klavnice”. Nismo naprej razmišljali in spustili domišljije, da bi ugotavljali etimološki pomen imena te vasice. Ob 12:45 se spokamo na turistično ladjico in nas čez 5 min odloži na plaži Glyka Nera, Sladka voda. Sladka (tista normalna, ne-slana) prihaja na površje ob plaži v obliki malh  mehurčkov in lis. Voda je bolj mrzla, ribe pa zelene. Zanimivo. Ležali smo pod drevesom, ki čudežno rastejo na plaži, za njimi pa samo skalovje, koze in razne ogromne mravlje, mali kuščarji.

Pozno popoldan nas je ladja zapeljala do mesteca Loutro, do katerega lahko prideš le z morske strani ali pa nekaj ur peš. Zanimivo, da je tam pristal tudi trajekt in da je en avto celo zapeljal nanj. Sicer ceste v tej vasici nisem videl. Lepa vasica s hoteli in gostilnami ter možnosti najema čolnov za obisk okoliških plaž in lukenj.

Ob pol osmih nas je ladjica zapeljala do izhodišča, Sfakie, od koder smo se vrnili v apartma in se šli še malo najest. Res dobro kuhajo.

V četrtek se dobimo z družino Vudler, ki se pripeljejo iz severa k nam na jug. Prav paše, Vudler s severa na jug k Deanovičem. Malo se bomo podružili, kaj dolgo pa ne, saj jih čaka uro in pol dolga pot nazaj. V četrtek jim skušamo vrniti obisk, torej mi na sever.