Po prijetnem zajtrku smo se v četrtek odpravili v Legoland, ki je 100 km zahodno od Minčija. Karte za Legoland smo kupili že pozimi, ko so bile malo ceneje. Na dan upora proti okupatorja, smo Slovenci izvedli invazijo na tega bivšega okupatorja in zasedli Legoland. Seveda smo na podlagi zgodovine in kasnejših socioloških indoktrinah in prijemih, okupirali njihovo lego zemljo dosti bolj mehko, a vseeno v dovolj velikem številu, da niso imeli šans in so se predali, odprli svoj park, da smo lahko vstopili kar pri glavnem vhodu. Mislim, da okupacija ni povzročila žrtev, razen večjih poškodb v denarnicah in računih sedanjih okupatorjev.
Ana je totalni ljubitelj teh parkov in je seveda šla na skoraj vse vožnje, dveh nismo šli, ker se je pri ta boljših čakalo po pol ure in je zmanjkalo časa. Odprti so od 10-17, ko zaprejo vožnje. Eno uro pa še lahko gledaš sestavljene svetovne znamenitost aka minimundus iz lego kock. Vožnje niso grozne in tečejo gladko, tako da so bile primerne tudi za ateja.
Kosilo smo pojedli v družbi prijetne družine, s katero se poznamo preko Ivančičevih.
Sprobali smo tudi plišasto srečo ob metih žogic, a pliš nam je bil namenjen pri Glucksrad, kjer je Mojca zadela pliškota ježa, katerega smo poimenovali Oto von Igel.
Tokrat smo avto parkirali v drugem P+R, bolj oddaljenem, a omogoča večdnevno parkiranje. Je pa ta P+R v bližini Alianz Arene, na kateri bo v nedeljo tekma, za katero se trudimo kupiti karte. Z metrojem smo se zapeljali v center, prestopili na tramvaj in s krumpajočo Ano prišli do pivnice Augustiner. Počakali kakšno minuto in so nas posedli za mizo in smo si naročili bavarske specialitete. In seveda mass.